Evo, torej k meni nekdo vlomi. In potem:
1. kot izurjen policaj, takoj ocenim, ali je oborožen ali ne
a) če je oborožen se delam mrtvega, nevidnega ...
b) če ni oborožen ga vprašam, ali ima slučajno kakšne prirojene okvare,še nezaceljene poškodbe in če odgovori z ne, ga pogumno napadem, držim, ne poškodujem in skupaj počakava na policijo, ki seveda pride zanesljivo v naslednjih 5 minutah. Če odgovori,da ima okvare, ga naprosim, da se odstrani, ker ga lahko trajno poškodujem.
Ker treba je vedeti, ta ki je vlomil, je to naredil prvič, drugače je pošten fant, nikoli ne vljamlja, nikoli se ne tepe, jaz pa to delam redno, ker kot šef vsak dan določim podrejenega da treniram na njemu.
Ne me basat. Velik sem čez 190, tehtam skoraj 100 kg, nimam trebuha, če bi kdo vlomil (in bi ga gledal dol, če bi bil moje postave, potem točka 1a), bi ga udaril, preden bi kakorkoli mignil z najtršo stvarjo ki bi jo imel. Ker če ga ne bi zadel s prvim udarcem, mislim, da on bi zadel, ker zločinci (da, ti ki vlamljajo so zločinci) se tepejo, nimajo strahu pred batinami, nosijo neregistrirano orožje (tudi registriranega) in so v večini primerov pripravljeni na nasilje. Psihološkega profila, da moj vlomilec je pa šleva, pa ne bi delal, ker bi jih jaz potem sigurno dobil. In ne me basat, da večina vlomilcev zbeži. Morda, a procent zločincev, ki so pripravljeni na nasilje, je zanesljivo večji kot med pošteno populacijo, zato mu sam pač ne bi omogočil "poštene" borbe.
Pa še to. Z orožjem se ga zanesljivo ne bi lotil. Ker če bi omahoval (kaj pa če ga ubije?), potem mi lahko orožje vzame in potem...
Zato, če niste šolani borci (ne samo treningi, tudi borbe so važne, da jih kdaj dobiš), potem raje ne filozofirajte o tem kako bi ga, če bi. Točka 1a je pravi odgovor.