Še malo o pravici do pitne vode...

Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:


Ti se ne zavedaš koliko te stane danes voda. Cena privat ponudnika se bo mogoče zvišala ker so v ceno vštete investicije ipd. ki jih sedaj delajo dirketno iz proračuna . Vem da tebe skrbi samo cena na položnici ne zanima pa te da je večina teh "javnih vodovodov" jama brez dna v katero se vsako leto stekajo miljoni in miljarde (tudi tvojega) denarja.

Sicer pa o tem ni bilo govora, omrežje kot tako bo ostalo delno "javna" stvar tako kot je danes telefonski kabel ali pa električno omrežje. Enako je s plinovodi ipd.! A s o vse te stvari privat? No 20 let nazaj je bilo vse državno, še prej pa vse "javno" (=če si hotel imeti telefon si moral plačat štange in kabel, enako je bilo pri vodovodu)!

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik titov pravi:
Daj link do te študije stanja v Berlinu, da vidimo kakšno je stanje in kje je problem.

Tarife meddržavnih klicev nimajo povezave s to debato, če pa si jih že omenil, pa ja, EU je postavila ceno in očitno nek nadzor in neki vzvodi delujejo.

@easy, a komunala pa je Karitas? Daj ne lapaj pa naštej točne primere kjer je bila napeljava izkoriščena in potem zapuščena.

Torej Utiševalec je naštel te primere:
- električno omrežje -> ajej, vsi so šli na gen-i in petrol samo da se je trg liberaliziral in so cene napravm "državnim" ponudnikom (elektro xyz) padle
- telekomunikacije -> še pomnimo čase monopola Telekoma in ISDNja ki je bil pogoj za prve ADSL prikjuček ipd.? Z liberallizacijo trga TK storitev so cene padle, storitve so šle pa samo gor!
- plin -> lepo so ožemali "javni" ponudniki svoje stranke z nenormalnimi cenami plina. Pride nov igralec na trg pa je kar naenkrat cena povsod -30%!


Kje smo zdaj na slabšem? Kje je bila "izrabljena" napeljava? Katera storitev je zdaj dražja?


Sicer pa tole je povzetek raziskave, ki jo je prilimal kravakonj:

Citat:
Whether water systems should be owned and operated by governments or private firms is intensely controversial, and little empirical research sheds light on the issue. In this paper we use a panel dataset that includes every community water system in the U.S. from 1997-2003 to test the effects of ownership and benchmark competition on regulatory compliance and household water expenditures. We find that when controlling for water source, location fixed effects, county income, urbanization, and year, there is little difference between public and private systems. Public systems are somewhat more likely to violate the maximum levels of health-based contaminants allowed under the Safe Drinking Water Act (SDWA), while private systems are somewhat more likely to violate monitoring and reporting regulations . The results are reversed for systems that serve more than 100,000 people. Household expenditures on water at the county level decrease slightly as the share of private ownership increases, contradicting fears that private ownership brings higher prices. While direct competition among piped water systems is practically nonexistent, we find that benchmark competition among water systems within counties is associated with fewer SDWA violations and, when combined with private ownership, lower household expenditures. Overall, the results suggest that absent competition, whether water systems are owned by private firms or governments may, on average, simply not matter much.

Klikni za razširitev

Torej večjih razlik ni, je pa cena nižja tam kjer je privatna voda(!) ter bolj umazana tam kjer so javni vodovodi(!).

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik titov pravi:
sass, ti ne razumeš.

Aja poleg različnih ponudnikov na istem vodovodu bi bilo možno še, tako kot je bilo v primeru T2, ki si je postavil lastno infrastrukturo, da privat ponudnik postavi konkurenčen vodovod.

skala, ne piše česa niso poročali tako, da takšna posplošitev ni ravno na mestu.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik titov pravi:
sass, ti ne razumeš.

Aja poleg različnih ponudnikov na istem vodovodu bi bilo možno še, tako kot je bilo v primeru T2, ki si je postavil lastno infrastrukturo, da privat ponudnik postavi konkurenčen vodovod.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik titov pravi:
Prvo kot prvo, rekel sem, da je možnost ne, da bo kdo to delal.
Drugo kot drugo, a misliš, da je cena postavljanje vodovoda sredi LJ enaka kot v MS? Sicer pa recimo Nestle, bi tole brez težav skeširal...

Koliko je drugače prebivalcev na 100m na Čopovi?

Za konec ti je pa še bizi odgovoril. Pri javnih projektih gre večina denarja v žepe vpletenih in ne za "javno dobro".

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Abraham pravi:
ksz

No, da malo obudimo temo, tokrat tudi s konkretnimi številkami:
- števnina: 1,9033€ (z ddv 2,0651€)
- omrežnina voda: 4,7060 € (z ddv 5,1060€)
- omrežnina CČN subvenc.: 2,8739€ (z ddv 3,1182€) - tu je treba poudariti, da NISMO priključeni na CČN (centralno čistilno napravo)!
- ok.daj.zaradi odv.odp.vode 15 kubikov 0,5282/m^3 => 7,92€ (tu ni ddv... pa tudi odvajanja ne, ker lastno imamo čistilno napravo oz. biološko greznico!)
vodarina 15 m^3 0,3989 => 15 m^3 = 5,98€ z ddv 6,49€)

Suma sumarum: za porabljeno vodo plačamo občini 23,38€, skupaj z ddv 24,69€ (torej spet še država molze, tokrat od enega števca 1,31€).
S tem, da je bil vodovod zgrajen s strani krajanov vasi še v prejšnjem tisočletju in so se dali naivno prepričati Komunali Tržič, kako zelo bo to fajn, če dajo vodovod njim v upravljanje

Baje, da tistim, ki so se MORALI! priključiti na CČN hodijo taki računi za priklop, da je ves Tržič v luftu. To se ne bo dobro končalo.
In pol naj še kdo reče, da je voda pri nas zastonj - mu tako okol ušes pripeljem, da bo še tri dni govoril "Halo... halo...".

-

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Daniel pravi:
Je treba ugajati lobistom, da še kaj v žep zraven pade. Meni se zdi prav neverjetno, da lahko država od mene zahteva, da pijem vodo, ki jo črpajo iz Drave, ne smem pa piti svoje iz studenca...

Klikni za razširitev