Dovoljenje za smrt

Fantje, nočem biti zoprn, samo a se vam ne zdi, da taka tragedija ni primerna za prepucavanje o osebnih prepričanjih. Zadeva je tragična v najboljšem pomenu besede.
Pojdite si škatle lomit na druge teme in pustite vsaj debati v tem forumu malo dostojanstva....
Odprite temo religija pro et contra in se kurcajte kolikor se hočete!!!!!!

Sploh se ne kurcamo - in ja, se strinjam, da ve to tragedija, vendar taka, ki je zaradi - in, bodimo odkriti - verskih prepricanj - ni mogoce ustaviti.

Zal sta obe stvari tukaj medsebojno tako intimno povezani, da med obema debatama skoraj ni razlike.

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:Verjamem, da nekateri svojci vztrajajo pri vzdrževanju pri življenju. Svojci Eluane pač ne in glede na to, da je zanjo popolnoma vseeno, dam vedno prav razsodbi njenih bližnjih pred komerkoli drugim. (če so seveda izpolnjeni vsi ostali medicinski pogoji za odklop).

Klikni za razširitev

Sigurno bi morali svojcem pustiti več besede in ne toliko politiki. Čeprav, zavedati se je potrebno, da sorodniki povzročijo veliko dobrega in po drugi strani tudi veliko gorja. Glede nato, da je izbruhnil hud ideološki spopad, se pač gremo ideologijo: gotovo je več pedofilov med svojci žrtev kot med duhovniki, tako v absolutnih kot v relativnem razmerju. Sodišče bi moralo po mojem nesporno ugotoviti, da so njeni starši zmeraj delali v njeno korist, potem pa uveljavljati njihovo voljo. Čeprav meni ni jasno, zakaj si to želijo (pa me ni treba prepričevati - sem že zapisal: če ne čuti je vseeno, če pa čuti, pa si mogoče želi živeti).

Problem tega primera je v tem, da smrdi na daleč, ker si vsi poskušajo nabirati svoje točke. Od medijev do politikov in nas na forumih in kazati svoj prav. Za resnične žrtve tega stanja jim (nam) je malo mar.

@ateist nisem pater, župnik ali kaj podobnega ampak ponosen laičen član Cerkve, ki ne naseda Kvaku, Požarju , Svetu na A, 24kur in podobnih šitih.
Prade nisem nikoli zanikal, sem pa tvoji trditvi o 10k€ njene vrednosti - pojdi malo po svetu pa boš videl kake buče prodajaš.
Zlati sekret v Vatikanu je samo želja primitivcev, ki bi jo verjetno tud financirali in to z razlogom, da bi lahko pol buče meso postale.
Kaj pada a število rednih obiskovalcev cerkve a število vernikov? Odgovor na prvo trditev je je DA na drugo pa NE.

@Evrofil
Ko bo Ateist začel s slikanicami se mu pridruži potem pa se javi s kakim pametnim predlogom in idejo in ne takimi primitivnimi.

Me pa prav zanima kako bi spuščal dušo tvojemu bližnjemu - verjetno bi recimo svojo ženo kar takoj pobil da se revca neb matrala ob teb recimo nadalnjih 30 let. Jako kake nebluoze stresaš.

ma kakšne duše???

in ja, ženo ponavadi poznaš zelo dobro, in verjetno veš, ali ji paše živeti kot rastlina, ali bi raje umrla, pa bila tam, kamor pač gre? Jest vem, da bi raje videl da me odklopijo, kot pa da cel življenje ležim in nič ne morem. Takoj podpišem! Predvsem pa ne bi imel želje biti neko veliko breme svojcem! Tud to takoj podpišem.

Citat:
Uporabnik rajko0028 pravi:
@Evrofil
Ko bo Ateist začel s slikanicami se mu pridruži potem pa se javi s kakim pametnim predlogom in idejo in ne takimi primitivnimi.

Me pa prav zanima kako bi spuščal dušo tvojemu bližnjemu - verjetno bi recimo svojo ženo kar takoj pobil da se revca neb matrala ob teb recimo nadalnjih 30 let. Jako kake nebluoze stresaš.

Klikni za razširitev

Verjemi ali ne, ja, tocno to bi naredil, ce po par mesecih (kamoli letih!) ne bi bilo izboljsanja. Ker 1) vem, da bi to hotela in 2) ker bi jaz pricakoval isto milost od nje. Ne pa da bi zganjal zelenjavo nadalnjih XY let. Sorry, sem slab brokoli.
Sem gledal dva deda - prej močna, pokončna človeka, tedaj pa samo senci samega sebe - kako sta počasi in v mukah zaključevala svojo pot - in če bi imel možnost bi vsakemu dal daljinčka za overdose morfija v roke - izvoli, vzemi - ali pa, če bi me prosila, dal vsakemu sam inekcijo, pa naj me potem vzame Kresalova ali pa Satan. Oba sta - Katarina, se opravicujem izrazu - *****. In ce tvoj ljubi Bog slucajno obstaja, in tega ne bi hotel razumeti ko bi se jaz znasel pred njim, bi mu, tik preden bi se odprl prepad v pekel - z veseljem pljunil v obraz.

Pameten predlog in idejo sem ti pa - po TVOJEM lastnem filozofskem prepričanju - ze napisal. Če je res mrtva, in ima duso, potem je duša že v onstranstvu, če pa ni res mrtva, in je samo ujeta v telesu, ki se ne more niti zbuditi pa jo tvoj bog tako ali tako nestrpno pričajuke, in ji sam okrutnost Njegove cerkve preprečuje, da bi lahko žačela uživati svoje novo življenje z Njim.

Aja, pardon, sem pozabil na večino stare zaveze. Saj on je stara, zoprna, zameljiva in zlobna baraba, ki v resnici skoraj uživa v trlpljenju. Mislim, lepo vas prosim, se zadnjemu povozenemu psu ali macku se privosci (od)resitev, zdaj je pa eni ubogi deklici, ki je ze 17-ali-koliko-ze let v komi ne?

P.S.: Sicer pa, za vsak primer - se vedno se lahko odkrito pokesas na svoji smrtni postelji, sprejmes vase Svetega Duha, in Bog, ljubeči oče ti bo, skozi svojega sina Jezusa Kristusa, odpustil tvoje greje zaradi katerih je On umrl na križu.
Spomni se evangelija po Luki, kjer hudodelec umirajočega Kristusa prosi odpuščanja, ta pa mu reče "Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju. ".

Win-win.

Citat:
Uporabnik Jernej pravi:

Kar pa se čudežev tiče...

Klikni za razširitev

Æuda ne postoje, postoje samo neshvaæene pojave.

Um, teoloski principi Rimokatoliske cerkve ti pa sploh ne lezijo, kajne? Zgodba za tem stavkom je (filozofsko, glede na RKC) precej globja, kot to, da se je Bog obrnil stran od Kristusa...

No, je pa res, da bu tudi Rajko lahko kdaj prebral kaj, kaj so "njegovi" spisali v preteklosti... Recimo...
http://www.vatican.va/roman_cu...hanasia_en.html

Zadnji odstavek je recimo zelo zanimiv:
"When inevitable death is imminent in spite of the means used, it is permitted in conscience to take the decision to refuse forms of treatment that would only secure a precarious and burdensome prolongation of life, so long as the normal care due to the sick person in similar cases is not interrupted. In such circumstances the doctor has no reason to reproach himself with failing to help the person in danger."

Koliko ljudi je (bilo) v komi toliko casa? Koliko se jih je zbudilo? To bi cloveku dalo dokaj dobro idejo kaj je "normal care" v tem primeru.

Ampak, eh, zakaj bi se drzali lastnih pravil, ce jih lahko kadarkoli spremenimo skozi besedo starega nemca v beli kikli.

Vidiš, kam pripelje debata, če sploh ni razčiščeno, o čem se v debati pogovarjamo. Tole, kar je omenjeno v tvojem citatu, je splošno znano kot pasivna evtanazija, in njena uporaba nikoli ni bila sporna s strani katerekoli cerkve, tudi RKC.

Problematična je aktivna evtanazija. Primer tega dekleta je pa zelo ektremen, mejni primer, na katerem se lomijo kopja. Ker se da tu debatirati o tem, kaj je sploh definicija življenja. Nekateri, npr. Jernej, zadevo reducirajo na pojavnost določenih medicinskih znakov. Drugim življenje pomeni nekaj drugega.

Predvsem pa je nadvse sporno ugotavljati, kaj je človeka vredno življenje. Ker marsikdo na onkologiji po splošni presoji nima človeka vrednega življenja, pa se ga vendar oklepa in ima močno voljo do življenja. Kdo smo potem mi, da mu pravico do življenja kratimo? Skratka, kdo smo mi, da si jemljemo pravico odločati o življenju ali smrti nekega posameznika? Nekateri si stvari pač olajšajo tako, da to pojavnost proglasijo za neživljenje, zato se ga mirno lahko zradira.

Prav tako so absurdne debate o tem, kdaj fetus postane živo bitje. Kako je eno obdobje lahko samo predmet, od enega trenutka dalje pa živo bitje? Kdaj je tisti trenutek? Kaj je na tistem trenutku tako posebnega, da je ta objekt od tam naprej živ, prej je bil pa neživ?

In končno, kako lahko slepo zaupamo (da ne rečem, verujemo, kar je svojevrstna ironija) v človekovo vest in dobroto, da se bo vedno odločal v dobrobit pacienta? To velja za vse zdravniške komisije in ostala sredstva, ki naj bi preprečevala zlorabo.

Sicer je pa znano, da pri terminalnih boleznih volja do življenja pacientov v splošnem ni vprašljiva. Največja težava so svojci, ki ta boj težko gledajo in prenašajo. Evtanazija je prikladna za njihovo krajšanje muk. Redko je pa željena iz strani samega bolnika.

Za vse tiste, ki ste trenutno popolnoma zdravi in ki tako radi opletate z izjavami o tem, kaj bi vi rajši videli, da se z vami zgodi, če bi se znašli v taki situaciji, pa še primer Nietzscheja. V novejšem obdobju je on filozofsko utemeljil evtanazijo in priporočal njeno uporabo. Ko pa se je sam na stara leta znašel taki situaciji, torej terminalno bolan in trpeč v hudih bolečinah, se ni odločil za evtanazijo. Mu je zmanjkalo poguma? Ali pa je morda osnovna lastnost življenja, da si želi živeti?

Citat:
Uporabnik mosseero pravi:

Nekateri, npr. Jernej, zadevo reducirajo na pojavnost določenih medicinskih znakov. Drugim življenje pomeni nekaj drugega.

Klikni za razširitev

Če kdo posplošuje in "reducira", si to ti. Preberi še enkrat, kaj sem pisal v tej temi. Življenje enačim z zavedanjem življenja. Če bi ga pa ti rad "reduciral" na kaj bolj banalnega, kot je npr. bitje srca ali dihanje, pa je to tvoj problem. Samo ne mene obtoževat, da definiranje življenja z najbolj kompleksno funkcionalnostjo človeškega telesa pomeni "reduciranje".

Citat:

Predvsem pa je nadvse sporno ugotavljati, kaj je človeka vredno življenje. Ker marsikdo na onkologiji po splošni presoji nima človeka vrednega življenja, pa se ga vendar oklepa in ima močno voljo do življenja. Kdo smo potem mi, da mu pravico do življenja kratimo? Skratka, kdo smo mi, da si jemljemo pravico odločati o življenju ali smrti nekega posameznika? Nekateri si stvari pač olajšajo tako, da to pojavnost proglasijo za neživljenje, zato se ga mirno lahko zradira.

Klikni za razširitev

Spet hruške in jabolka. Onkološki bolniki nimajo nobene zveze s to debato. Nihče ne želi evtanazirat človeka pri polni zavesti. A ti sploh bereš, o čem se tu gre?

Citat:

Prav tako so absurdne debate o tem, kdaj fetus postane živo bitje. Kako je eno obdobje lahko samo predmet, od enega trenutka dalje pa živo bitje? Kdaj je tisti trenutek? Kaj je na tistem trenutku tako posebnega, da je ta objekt od tam naprej živ, prej je bil pa neživ?

Klikni za razširitev

Ta dogodek je izumila že mati narava. Imenuje se rojstvo. Je pa to stvar za popolnoma drugo temo... lahko kdaj drugič

Citat:

Sicer je pa znano, da pri terminalnih boleznih volja do življenja pacientov v splošnem ni vprašljiva. Največja težava so svojci, ki ta boj težko gledajo in prenašajo. Evtanazija je prikladna za njihovo krajšanje muk. Redko je pa željena iz strani samega bolnika.

Klikni za razširitev

A res? Splošno znano? Lahko razložiš še kaj več? Takih neumnosti pa že dolgo ne.

Citat:

Za vse tiste, ki ste trenutno popolnoma zdravi in ki tako radi opletate z izjavami o tem, kaj bi vi rajši videli, da se z vami zgodi, če bi se znašli v taki situaciji, pa še primer Nietzscheja. V novejšem obdobju je on filozofsko utemeljil evtanazijo in priporočal njeno uporabo. Ko pa se je sam na stara leta znašel taki situaciji, torej terminalno bolan in trpeč v hudih bolečinah, se ni odločil za evtanazijo. Mu je zmanjkalo poguma? Ali pa je morda osnovna lastnost življenja, da si želi živeti?

Klikni za razširitev

Res je, ena izmed osnovnih lastnosti je volja do življenja. Ampak na človeka nikakor ne moreš gledati kot na izključno nagonsko žival. Z razumom močno presegamo naše osnovno naravno programiranje in če že kaj, nam je kršena pravica do razpolaganja z lastnim življenjem - točno takrat, ko se ga odločimo končati.

Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
Ker se da tu debatirati o tem, kaj je sploh definicija življenja. Nekateri, npr. Jernej, zadevo reducirajo na pojavnost določenih medicinskih znakov. Drugim življenje pomeni nekaj drugega.

Klikni za razširitev

Po tej "logiki" je ziva moja miza. Sicer tukaj stoji in ne dela nicesar, in ne kaze nikakrsnega znaka zivljenja, ampak, hej, vsakemu svoje.

Citat:
Ker marsikdo na onkologiji po splošni presoji nima človeka vrednega življenja, pa se ga vendar oklepa in ima močno voljo do življenja. Kdo smo potem mi, da mu pravico do življenja kratimo? Skratka, kdo smo mi, da si jemljemo pravico odločati o življenju ali smrti nekega posameznika?

Klikni za razširitev

Ali zaznava zunanje drazljaje da/ne? Ampak, OK, morda je to prekruto. Ali je EEG raven ali ne? Ce je raven (pa recimo, da recemo da mora biti raven eno uro), potem, je, sorry, konec.

Citat:
Prav tako so absurdne debate o tem, kdaj fetus postane živo bitje. Kako je eno obdobje lahko samo predmet, od enega trenutka dalje pa živo bitje? Kdaj je tisti trenutek? Kaj je na tistem trenutku tako posebnega, da je ta objekt od tam naprej živ, prej je bil pa neživ?

Klikni za razširitev

Samo sekundo, mislim, da je tukaj bolj problem kdaj fetus postane bitje, ki se zaveda okolja. Nihce me ne bo preprical, da na-pol-riba-s-skrgami-in-tremi-mozganskimi-celicami spremlja dogajanje. Zame je to najbolj zgodaj tam okoli 8 tedna (o casu prej, ko smo bolj zlate ribice kot sesalci se sploh ne pogovarjam), najkasneje pa tam okoli 13 tedna. Karkoli za tem je pa tudi zame, nevernika, moralno sporno, ce ni dobrih razlogov.

Citat:
In končno, kako lahko slepo zaupamo (da ne rečem, verujemo, kar je svojevrstna ironija) v človekovo vest in dobroto, da se bo vedno odločal v dobrobit pacienta? To velja za vse zdravniške komisije in ostala sredstva, ki naj bi preprečevala zlorabo.

Klikni za razširitev

Ne moremo, jasno da ne - ampak nivo "preganjavice" v tem primerju je priblzno enak tistemu, ko tetke razlagajo kako "one pa ze ne bojo darovalke organov ker te potem sploh ne probajo nazaj ozivit ampak te kar pustijo da umres se posebaj mene ker mam tolk dobra pluca pa mreno sam v enem ocesu".

Citat:
Za vse tiste, ki ste trenutno popolnoma zdravi in ki tako radi opletate z izjavami o tem, kaj bi vi rajši videli, da se z vami zgodi, če bi se znašli v taki situaciji, pa še primer Nietzscheja. V novejšem obdobju je on filozofsko utemeljil evtanazijo in priporočal njeno uporabo. Ko pa se je sam na stara leta znašel taki situaciji, torej terminalno bolan in trpeč v hudih bolečinah, se ni odločil za evtanazijo. Mu je zmanjkalo poguma? Ali pa je morda osnovna lastnost življenja, da si želi živeti?

Klikni za razširitev

Nazadnje ko sem jaz pogledal je bil Nietzsche na koncu totalno skisan? Dve (tri) kapi so ga? Mislim, da bi bila DOLZNOST njegove druzine spostovati njegove - veckrat omenjene - zelje.

Ad 1: Tvoja definicija življenja je torej zavedanje. Dve vprašanji: kako veš, da se dekle ne zaveda znotraj svojega sveta? In drugo: so živali in rastline potem neživa narava?

Ad 2: vse prehitro mejni primeri pripeljejo do nemejnih primerov. Ali so morda nacisti že ušli iz tvojega spomina?

Ad 3: A res? Zanimivo, medicina menda trdi, da je fetus živ od ne vem katerega tedna dalje. Torej odstopaš od trenutne doktrine. In še, zakaj potem splav ni dovoljen do zadnjega? Pa upam, da ne boš privlekel nevarnosti za porodnico sem noter, ker vemo, da se da tej nevarnosti izogniti, čeprav s carskim rezom.

Ad 4: ker nisem slepo zaverovan vase, sem in tja preberem tudi kakšno knjigo, revijo, časopisne članke. Pred leti je bil cel ekspoze na to temo v Sobotni prilogi. Bottom line tam je bil: bolnik se oklepa življenja, in, če bi imel podporo svojcev, bi se je še bolj oklepal. Ker pa velikokrat svojci takega pacienta zapustijo, ali pa je jasno vidno, kako jim je ob njem težko, se marsikdo vda v usodo in si želi skrajšanja življenja, da bi prizanesel svojcem. Še sam si nekje višje pisal o tem, kaj čutijo svojci. Guess what, Hipokratova prisega ne govori o svojcih. Govori o bolniku.

Še Ad 5: nisem govoril o nobenem vrednotenju kognitivnih procesov, kar opisuješ ti. Samo vprašal sem, zakaj nekdo, ki je na novo definiral koncept evtanazije in ga v bistvu vnesel v sedanjo družbo in pop kulturo, ni zmogel storiti tistega, kar je celo življenje učil in se za to zavzemal? Ni treba nič filozofirati, samo odgovori na enostavno vprašanje. Zakaj se Nietzsche ni mogel ubiti, ko je bil postavljen v tako situacijo? Morda zato, ker se ubiti vseeno ni naravno dejanje?


Zanimivo pri tej debati je, da nekoč, morda še petdeset ali sto let nazaj ta debata sploh ne bi padla na plodna tla. Ker takrat so bili ljudje navajeni živeti s smrtjo in so jo jemali kot sestavni del življenja. Zato tudi ni bilo potrebe po evtanaziji, ker so bili običajno svojci ob smrtni postelji in človek ni bil osamljen.
Današnji problemi pa vsi izvirajo iz nekakšne kvazi humanizacije tega procesa, ki je sodobnega človeka samo oddaljiv od samega sebe, zato pa tudi tega naravnega procesa, torej smrti, ni več sposoben prenašati. Kje je logika, da se npr. otrok ne pelje na pogreb babice ali dedka, da ne bi trpeli? Ravno v izogibanju trpljenju, čeprav je to trpljenje neizogibno, leži večina problemov iz tega področja.

samo filozofiranje sem in tja
kaj naj tako dalje živi priklenjena na posteljo?

meni se zdi da nobeden normalen nebi želel tako živet sploh pa ne če se zavada. Če se ne zavada je pa tako ali tako vseeno.

Kako pa fikus kaže znamenja življenja? Sinus na EEGju?

Kako pa se fetus zaveda okolja? Kdaj se ga začne zavedati? Tu ne moreš reči, nekje od 8 do 13 tedna. Če hočeš biti načelen in postaviti jasne ločnice, moraš postaviti jasno mejo: do TU ni življenja, od TU naprej je življenje. Prehod iz neživljenja v življenje ne more biti zvezen, ker spet dopušča zlorabe. Skratka, hočem jasno ločnico, ne filozofiranja.

Lepo si povedal, da ne moremo jasno vedeti, da zlorab ne bo. Če tega ne moremo vedeti, je treba pa potem celo zadevo zabetonirati do te meje, da do zlorab sploh ne more priti. Ker nikoli ne veš, kdaj se boš ti sam znašel na tisti mizi ali postelji in bo obstajala realna možnost za nastop zlorabe.

Skratka, možnosti, da se človek lahko igra stvarnika, je treba omejiti na absolutni minimum. Ker iz zgodovine vsi dobro vemo, da človeku ni za zaupati.

ad1: To da se dekle ne zaveda, smo že predebatirali. EEG, atrofija možganov, itd. ...

ad2: Prav tako smo predebatirali kriterije za trajno vegetativno stanje. Preberi vendar celo temo... Ob predpostavki, da ni cela zdravniška komisija skorumpirana, so precej trdno zastavljeni.

ad3: FYI, splav je dovoljen DO ZADNJEGA. Po 12. tednu mora nosečnica zaprositi za dovoljenje komisije, ki pa v 99% odobri splav, zato ker gre vedno za utemeljene razloge (tisti z manj utemeljenimi splavijo že davno prej). Sicer pa glej ustavo RS. Tu gre večinoma za hude razvojne nepravilnosti, ki jih odkrijejo šele kasneje v nosečnosti (kot že npr. omenjena vodenoglavost, Downov sindrom in podobno...).

ad4: Mislim, da se precej motiš... Sploh pa je vsak bolnik drugačen. Eno je terminalna diagnoza s prognozo 1 mesec in eno s prognozo 5 let.

ad5: So ti že drugi napisali...


In končno... stvari so drugačne kot pred 100 leti iz enega samega razloga - medicine. Umiranje smo zbanalizirali do podaljševanja življenja z mizerno kvaliteto le tega. Včasih ljudje niso dobili terminalne diagnoze mesece in leta pred smrtjo. Dan, dva... največ en teden. Potem je pa kaka infekcija naredila svoje.

Mi je zelo zal, ampak zame fikus ni "ziv" v istem pomenu kot clovek ali zival. Za fikus mi je popolnoma, absolutno vseeno a je "ziv" ali ne, koliko listov ima, in ali "diha" ali ne. Tako kot miza.
Clovek - zame! - ni ziv, ce diha samo zaradi avtonomnih funkcij, EKG je pa ravna crta. Kaj te definira, delovanje pljuc, ali delovanje mozganov? V cem je dusa - v "zavedanju", ali v "obstajanju"? Zakaj potemtakem fikusi nimajo duše, glede na Katoliško vero (da ne bomo o RKC, ker to ni njihov fenomen).

Ce hoces jasno locnico, potem je to zame rojstvo. Filozofsko gledano bi jo sam verjetno postavil prej, recimo ko se začnejo ne-avtonomne funkcije (kar je okoli 12 tednov). Do te tocke splavis ribo. Po tej tocki je malo drugace, ampak se vedno je meja rojstvo.

In z zadnjo izjavo se sploh ne strinjam - cloveku je potrebno postaviti eticne meje, do kje se lahko igra stvarnika. Če je po katoliški filozofiji Bog dal ljudem možnost samoodločitve, potem jo je treba tudi uporabiti. Zame je to priblizno enako, kot da bi rekel, da se fizije ali fuzije ne sme raziskovati, ker je Bog ustvaril Nebesa (in Zemljo), in je, ker zvezde delujejo for fuzjske "elektrarne", to poseganje v njegovo podrocje in spreminjanje Njegovih zakonov. Malo morgen.

ad1-2: to si MISLIMO, da vemo. Ker v resnici nihče nima predstave, kaj se v glavi tega nesrečnega dekleta dogaja, če sploh kaj. In z gotovostjo tega tudi ne moremo trditi. To je vsa moja poanta.

ad 3: tu si se sam zapletel v protislovje. Kaj pa, če tista brez razloga, hoče splaviti en teden pred porodom, čeprav fetus nima razvojnih nepravilnosti? Tega ji enostavno ne bojo dovolili. Tako kot nobeni drugi po 12 tednu ne, če bi rada splavila le iz osebne kaprice.

ad 4: me veseli, da sva prišla od tega, da pišem neumnosti, do tega, da se morda precej motim. Dva človeka, ki o tem precej vesta, znata to izpričati: prof. Trontelj, ki je bil takrat šef neke etične komisije (podrobnosti ustroja organiziranosti ne poznam) in Metka Klevišar, ustanoviteljica hospica pri nas.

ad 5: drugi mi niso ničesar povedali. Ne vmešavajte njegove družine v to. Ko je tip vedel, da je na smrt bolan, bi lahko ukrepal, pa ni. Zakaj?

In še na končno: res je, situacija se je zaradi razvoja medicine in družbe precej spremenila. V skladu s tem se je precej razvilo tudi vedenje o paliativni negi. Zakaj se potem tega znanja v praksi ne izkoristi v primerni meri?

Sicer pa sem že toliko star, da imam na področju umiranja bližnjih že nekaj izkušenj. Edino, kar ti v zvezi s tem lahko povem, je, da se je vsak od pokojnikov do zadnjega oklepal življenja. So pa ob tem v nekaterih primerih hudo trpeli svojci (sploh v enem primeru, multipla skleroza, na koncu pa še rak). Vendar so vseeno vztrajali ob bolniku.