Citat:
Uporabnik Onslow pravi:Kdo pa določa, kaj je družina in kaj ne? Tisti strici v kiklah brez družine mogoče?
Ne vem, zakaj nisi sposoben normalne komunikacije in potegneš Cerkev tam zraven, kjer ni noben o tem nič pisal?
Potrebno bo ustrezno popraviti pojem v SSKJ:
družina -e ž (i)
1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina
stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana
okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre,
poštene, premožne družine; šestčlanska
družina; člani družine; publ. rojstni dan je
praznoval v krogu družine; sosedje so si bili
kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu //
eden od zakoncev in otroci: imeti družino;
preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je
družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren.
koklja s svojo drobno družino
2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi;
rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost
je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih
družin; zadnji potomec nekdaj znane družine /
ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v
družini; pren. besedna družina; družina delovnih
ljudi vsega sveta; družina zvezd
3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži
organizirano skupno delo: igralska, lovska,
ribiška, strelska družina / dramska družina
ansambel, igralci
4. raba peša služabniki, služinčad: gospodar je
nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v
množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti
in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J.
Trdina)
5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina
popači; imel je prijetno družino
6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali
živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz
družine zlatičnic
* čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz
delavk, matice in trotov; lingv. družina jezikov več po
izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus,
Marija in sv. Jožef; soc. nepopolna družina v kateri
manjka eden od staršev; načrtovanje družine; tisk.
črkovna družina vse črkovne garniture istega
tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo
spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji
fevdalni dobi
Sicer pa beseda pomeni tisto, kar si ljudje pod njo predstavljamo. Potrebno je iti na ulico in povprašati, kaj ta pojem pomeni povprečnemu slovensko govorečemu prebivalcu.
Zakonodajalec bi moral ob tej spremembi legalizirati tudi bigamijo in tako naprej. Ne vidim razloga, da smo tako zaprta in nazadnjaška družba in da bo zakon potreben naslednji "teden" spet popravka.