Tolaži me upanje, da končno le ne bo toliko žrtev, ko kažejo številke sedaj. Spomnim se potresa v Skopju. Bil sem na ladjici iz Reke v Opatijo, ko so začela prihajati poročila. Trideset tisoč mrtvih, je bilo na začetku rečeno.
Sreča v nesreči je tudi v tem, da tisti najbolj gosto naseljeni deli revnih mest niso taka strahovita nevarnost za življenja, ko se porušijo.
Pomoč takim kot je Haiti je pa na začetku komaj rešljiv problem, pa takrat bi bila najbolj nujna. Saj se bo počasi uredilo, ampak za mnoge prepozno.
Eden je pripomnil, da bi naj potres kak drug del sveta zrušil. Vsaj eno, žrtev še zdaleč nebi bilo toliko, ker je gradnja bolj varna pred potresno škodo, oziroma rušenjem. Tragično je prav to, da najbolj revna območja vsaka ujma najbolj prizadene.
Nekje drugje sem našel:
...leta 1989 potres z enako stopnjo moči prizadel območje San Francisca s trikratno populacijo Port-au-Princea, a je terjal 57 življenj ter še šest posledičnih žrtev...
