Polemika-SLO1
- Ustvarjalec teme Notranjc
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik patriot pravi:
Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
Citat:
Uporabnik pediater pravi:
Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
Ampak z vključitvijo v organizacijo, ki jih je organizirala, sta to implicitno podpirala.
Koliko jih imaš potemtakem ti na vesti kot član RKC?
Ne mislim te zajebavat, ampak samo v razmislek...
Dobra preusmeritev teme.Še vedno se lahko do takih vprašanj javno opredeliš in se od početja distanciraš. To jaz vedno počnem in pri napakah nikoli nikogar ne opravičujem. Težko je pa za nazaj, če misliš na srednji vek, kaznovat krivce. Za krivice se je pa RKC javno opravičila in napake priznala in za marsikaj tudi prosila odpuščanja.
Kolikokrat je pa ZKS (ali ZKJ) javno priznala svoje napake, ali pa katerikoli od svojih članov? Stanovnik in klapa še vedno trdijo, da niso imeli nič pri tem. Če režim ni imel, kdo hudiča pa potem je imel? Malo jih je v tahudem obdobju dvigalo glas, pa še od tistih je marsikdo čudno končal.
RKC se je opravičila za napake posameznikov, ne ustanove kot same.
Kdo pa naj se opraviči v imenu KPS?
Pa spet-večino klavci niso bili Slovenci kolikor je meni znano. Okupatorjevi sodelavci so bežali proti Avstriji in jih pač niso potem vozili na Hrvaško, Srbijo itd da bi jih pobili na rodnih tleh...
Nekako izpade vse skupaj, da so za povojne poboje krivi samo Slovenci...
Lepo ti je Stanovnik povedal, da so bili ustanovljeni tudi okrajni odbori članov partije, ljudi, ki so poznali osebo in le ti so odločali o primernosti (nikakršnih medsosedskih zamer) izpusta posameznika, vsaj tako je bilo v taborišču Teharje.
Jaz se dobro spomnim dogodka iz pred kakšnih 30 let nazaj, iz naše lokalne gostilne.
Za šankom so se začeli prepirat možakarji, ki so vsi doživeli vojni čas. Partizan domačin, pijani klavec iz Kočevskega roga je bil najbolj glasen. Še danes se spomnim njegovih besed, ko je reku: Smo na tabele zagnali konje, da so po njih tacali, tabeli pa so pod konjskimi kopiti tulili kot levi. Ostali v gostilni so moral bit tiho, ker so se bali.
Škoda ker je ta tip že pokojni. Jaz bi ga zdaj prijavu če drug ne.
Po farovžih so spali partizani. Vedli so da bodo tam pred domobrnci varni.
Na sploh so imeli partizani takšno taktiko. Šli so v vas krast hrano, pol pa tam prespali in izzivali nemce in domobrance, ker so tako imeli celo vas za nekakšnega talca. To so naredili na Javorovici. Pijani partizani so iz zavetja vasi, ker so se počutili bolj varne med ženskami in otroci, streljal na nemce, pol pa logično, da so oni udarli nazaj in vas zakurili. Partizani so zavestno celo vas pahnili v pogubo.
Na sploh so imeli partizani takšno taktiko. Šli so v vas krast hrano, pol pa tam prespali in izzivali nemce in domobrance, ker so tako imeli celo vas za nekakšnega talca. To so naredili na Javorovici. Pijani partizani so iz zavetja vasi, ker so se počutili bolj varne med ženskami in otroci, streljal na nemce, pol pa logično, da so oni udarli nazaj in vas zakurili. Partizani so zavestno celo vas pahnili v pogubo.
A bejzi no. Pred kakimi 2 leti je pri sosednji mizi v gostilni sedel Anton Drobnic s nekaj svojimi. In po uvodni molitvi je cela soba poslusala (verjetno je stari malo naglusen ze pa je zato naglas govoril) o tem kako so veselo partizanom glave sekali na tnalu.
Lahko ti pa povem se kako so dedkovega strica domobranci pohabili pred njegovimi ocmi. Ker se je domobrancem zazdelo, da sodeluje s partizani in ker je to zanikal, so mu pred ocmi cele familije istaknili oba ocesa in odrezali jezik.
Vaške straže
Septembra 1941 je komunistično vodstvo oziroma Osvobodilna fronta sprejelo zaščitni 'odlok', ki ga je kasneje še dopolnjevalo. Z njim je bilo prepovedano vsako vojaško organiziranje zunaj Osvobodilne fronte; tako si je komunistično vodstvo prilastilo monopol nad vojaškim organiziranjem ter odporom proti okupatorju. Vse, razen sebe, je razglasilo za izdajalce in jim namenilo smrt.
VOS in partizani so že leta 1941 ubili 120 Slovencev, takoj v začetku leta 1942 so svoje ‘politične nasprotnike’, Slovence, začeli ubijati sistematično brez kakršnihkoli zadržkov. Poleg drugih so 16. marca 1942 umorili predsednika vseučiliške organizacije Franca Župca, 18. marca 1942 predsednika Katoliške akcije Jaroslava Kiklja, 26. maja 1942 univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, 26. maja 1942 poveljnika Slovenske legije Iva Peršuha, po podatkih Slovenske Zaveze je VOS do 12. oktobra 1942 likvidirala 1772 Slovencev, 13. oktobra 1942 bana dr. Marka Natlačena…
Do ustanovitve vaških straž je bilo v letu 1942 še 900 žrtev, ki so jih med Slovenci zagrešili partizani oz. pripadniki varnostno-obveščevalne službe, poleg žrtev, ki jih je povzročil okupator.
Septembra 1941 je komunistično vodstvo oziroma Osvobodilna fronta sprejelo zaščitni 'odlok', ki ga je kasneje še dopolnjevalo. Z njim je bilo prepovedano vsako vojaško organiziranje zunaj Osvobodilne fronte; tako si je komunistično vodstvo prilastilo monopol nad vojaškim organiziranjem ter odporom proti okupatorju. Vse, razen sebe, je razglasilo za izdajalce in jim namenilo smrt.
VOS in partizani so že leta 1941 ubili 120 Slovencev, takoj v začetku leta 1942 so svoje ‘politične nasprotnike’, Slovence, začeli ubijati sistematično brez kakršnihkoli zadržkov. Poleg drugih so 16. marca 1942 umorili predsednika vseučiliške organizacije Franca Župca, 18. marca 1942 predsednika Katoliške akcije Jaroslava Kiklja, 26. maja 1942 univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, 26. maja 1942 poveljnika Slovenske legije Iva Peršuha, po podatkih Slovenske Zaveze je VOS do 12. oktobra 1942 likvidirala 1772 Slovencev, 13. oktobra 1942 bana dr. Marka Natlačena…
Do ustanovitve vaških straž je bilo v letu 1942 še 900 žrtev, ki so jih med Slovenci zagrešili partizani oz. pripadniki varnostno-obveščevalne službe, poleg žrtev, ki jih je povzročil okupator.
Ta tvoja zgodbica je preveč izguljena, da bi ji kdo nasedu. Že kot otroc smo moral glih to plozanje v šoli poslušat. Vsaj kaj drugega si izmisli, če si že izmišljuješ!
To kar sem jaz povedal sem doživel in slišal jaz. Ti si to pa nekje slišal al pa v partizanskem muzeju vidu.
To kar sem jaz povedal sem doživel in slišal jaz. Ti si to pa nekje slišal al pa v partizanskem muzeju vidu.
Ti kar zivi v zanikanju. Jaz vem kaj sem videl in slisal, poleg tega pa s tole temo nisem niti pol tok obremenjen kot si ti. Ce mi pa verjames ali ne se mi pa totalno jebe.
Edit: S tem niti malo ne zagovarjam pobojev po vojni. Samo nekateri se ne morete sprijaznit, da so pizdarije oboji delal (velja tako za bele kot za rdece).
Edit 2: S tem ko pravis, da sem si zgodbico o pohabljanju mojega sorodnika izmislil, nisi nic boljsi od komunajzarjev, ki so 60 let trdili, da so povojni poboji izmisljotina.
Nazadnje urejeno:
V kakšno kategorijo spadajo uboji domačega prebivalstva z vojaškega in strateškega stališča, s stališča neenotnega delovanja na začetku vojne, stališča prilaščanja edinega predstavnika za osvoboditev kljub pravočasnim aktivnostim vladajočih strank, z etičnega in moralnega stališča, stališča vrednotenja vzrokov in posledic. Vprašanja za zgodovinarje, analitike, politike, stratege… Različni pogledi so dovoljeni, nerazumen pa je nasilni prevzem vodenja upora proti okupatorju za ceno ubijanja domačega prebivalstva, namesto skupnega odpora pod vodstvom takratnih legalnih oblasti in po končani vojni prevzem oblasti na demokratičnih volitvah. Tu vidim začetek vsega zla na začetku okupacije Slovenije, vse naprej so prisiljene in nekontrolirane posledice, za katere je najbolj odgovoren tisti, ki se je razdora lotil načrtno in zavestno, napadeni pa so temu v obupu nasedli. Sledili so popolnoma nepotrebni uboji kraljeve vojske v Grčaricah in vaških stražarjev na Turjaku ob kapitulaciji Italije, in nepotrebni izven sodni masovni poboji domobrancev po končani vojni. Sprejeti sklepi na teheranski konferenci (december 1943), sporazum Tito -Šubašiæ (junija 1944) in dogovori na jaltski konferenci (december 1943) so predvidevali vrnitev vseh vojska in sojenje sodelavcev z okupatorjem na podlagi ugotavljanja krivde. Ali so medvojni in povojni poboji slovenski etični kodeks še leta 2007, (Milan Kučan o slovenskem etičnem kodeksu, Delo, 29. oktobra 2007, dr. Ljubo Bavcon, Dnevnik 3. novembra 2007) ali zločin nad lastnim narodom?
Ljudje, žrtve revolucionarnega nasilja, so imeli na razpolago dve možnosti, obe slabi: da se še naprej na milost in nemilost prepuščajo partizanskemu terorju, grožnjam, sramotenjem, umorom in ropanjem ali da se temu terorju postavijo po robu, to pa je bilo mogoče le s privoljenjem okupatorja. Prizadeto prebivalstvo se je temu nasilju uprlo tudi s podporo ilegalnega slovenskega vodstva v Ljubljani ter z dovoljenjem in podporo italijanskih okupacijskih oblasti.
Prva vaška straža v Sloveniji, ki so jo Italijani imenovali prostovoljna protikomunistična milica (MVAC - Milizia volontaria anticomunista), je bila ustanovljena julija 1942 v Št. Joštu nad Horjulom. (Marjeta Keršič, Prva vaška straža na Slovenskem-Šentjošt, magistrsko delo na Filozofski fakulteti).
»Italijanski teror in nato partizanski poboji so v Begunjah pri Cerknici večinsko katoliško prebivalstvo konec julija 1942 spravili na rob obupa. V popolni negotovosti je moški del prebivalstva iskal rešitev v prostovoljni internaciji. Italijani jih na tovrstne pritiske niso internirali, temveč so protikomunistično usmerjenim Notranjcem izročili prvo orožje (Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem).
Potem so po Notranjskem, Dolenjskem in v okolici Ljubljane vzniknile postojanke vaških straž. Konec leta 1942 so bile postojanke v 71 krajih, v njih je bilo približno 4000 mož, do konca avgusta je njihovo število doseglo že 6050 mož (dr. Gestrin Ferdo, Svet pod Krimom, stran 85). Ljubljanska pokrajina je obsegala približno 4550 km² slovenskega ozemlja in je imela približno 340.000 prebivalcev, od katerih je skoraj četrtina živela v Ljubljani (stran 43).
Pri razumevanju zgodovine je treba upoštevati vzroke in posledice. Komunisti so v želji po prevzemu vodilne vloge odpora proti italijanskemu okupatorju usmrtili preko tisoč pomembnih Slovencev in s tem povzročili upor domačega prebivalstva v organiziranju vaških straž. Po njihovem nasilnem uničenju na Grčaricah in Turjaku pa je nastalo slovensko domobranstvo in v sodelovanju z nemškim okupatorjem oborožen protirevolucionarni odpor.
Prva vaška straža v Sloveniji, ki so jo Italijani imenovali prostovoljna protikomunistična milica (MVAC - Milizia volontaria anticomunista), je bila ustanovljena julija 1942 v Št. Joštu nad Horjulom. (Marjeta Keršič, Prva vaška straža na Slovenskem-Šentjošt, magistrsko delo na Filozofski fakulteti).
»Italijanski teror in nato partizanski poboji so v Begunjah pri Cerknici večinsko katoliško prebivalstvo konec julija 1942 spravili na rob obupa. V popolni negotovosti je moški del prebivalstva iskal rešitev v prostovoljni internaciji. Italijani jih na tovrstne pritiske niso internirali, temveč so protikomunistično usmerjenim Notranjcem izročili prvo orožje (Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem).
Potem so po Notranjskem, Dolenjskem in v okolici Ljubljane vzniknile postojanke vaških straž. Konec leta 1942 so bile postojanke v 71 krajih, v njih je bilo približno 4000 mož, do konca avgusta je njihovo število doseglo že 6050 mož (dr. Gestrin Ferdo, Svet pod Krimom, stran 85). Ljubljanska pokrajina je obsegala približno 4550 km² slovenskega ozemlja in je imela približno 340.000 prebivalcev, od katerih je skoraj četrtina živela v Ljubljani (stran 43).
Pri razumevanju zgodovine je treba upoštevati vzroke in posledice. Komunisti so v želji po prevzemu vodilne vloge odpora proti italijanskemu okupatorju usmrtili preko tisoč pomembnih Slovencev in s tem povzročili upor domačega prebivalstva v organiziranju vaških straž. Po njihovem nasilnem uničenju na Grčaricah in Turjaku pa je nastalo slovensko domobranstvo in v sodelovanju z nemškim okupatorjem oborožen protirevolucionarni odpor.
Člani vaških straž ideološko niso bili na strani okupatorja, temveč so bili naklonjeni zahodnim zaveznikom. Vaške straže so bile usmerjene izključno v obrambo lastnega kraja, šele pozneje so nastale regionalne povezave pod okriljem Slovenske legije. Slovenska zaveza je septembra 1942 odobrila ustanavljanje vaških straž, mnogi člani so postali obenem člani ilegalne slovenske organizacije, v
nasprotju z namerami Italijanov, pod poveljstvom Slovenske legije. Iz samoobrambe je nastala določena oblika kolaboracije, pri čemer je možna (dr. Tamara Griesser, Razdvojeni narod, str. 259): funkcionalna, taktična, brezpogojna in pogojna kolaboracija. V kategorijo taktične kolaboracije sodijo tiste ilegalne organizacije, ki naj bi se ob ugodnem trenutku bojevale na strani zaveznikov proti okupatorju. V kategorijo pogojne kolaboracije bi lahko šteli pozneje generala Leona Rupnika in dr. Lovra Hacina.
“Nastale vaške straže so bile tako po svojem formalnem položaju kolaboracionistične, po vsebini in vzrokih pa protirevolucionarne. Sodelovanje je bilo natančno določeno le za področje, ki ga upoštevajo določbe haaške konvencije o samozaščiti. Šlo je za ohranitev reda in miru zaradi zločinske komunistične revolucije, ki je izvajala strahotno morijo med zavednimi in neoboroženimi Slovenci” (J. Moder, 132).
nasprotju z namerami Italijanov, pod poveljstvom Slovenske legije. Iz samoobrambe je nastala določena oblika kolaboracije, pri čemer je možna (dr. Tamara Griesser, Razdvojeni narod, str. 259): funkcionalna, taktična, brezpogojna in pogojna kolaboracija. V kategorijo taktične kolaboracije sodijo tiste ilegalne organizacije, ki naj bi se ob ugodnem trenutku bojevale na strani zaveznikov proti okupatorju. V kategorijo pogojne kolaboracije bi lahko šteli pozneje generala Leona Rupnika in dr. Lovra Hacina.
“Nastale vaške straže so bile tako po svojem formalnem položaju kolaboracionistične, po vsebini in vzrokih pa protirevolucionarne. Sodelovanje je bilo natančno določeno le za področje, ki ga upoštevajo določbe haaške konvencije o samozaščiti. Šlo je za ohranitev reda in miru zaradi zločinske komunistične revolucije, ki je izvajala strahotno morijo med zavednimi in neoboroženimi Slovenci” (J. Moder, 132).
Zaradi pobijanja »razrednih sovražnikov«, ki so jih komunisti videli v zavednih katoličanih, zlasti duhovnikih, se je velika večina vernikov, duhovnikov in tudi sam škof (Rožman) obrnila proti partizanstvu pod vodstvom Komunistične partije. Načelno stališče papeža Pija XI. je bilo, da je vsako sodelovanje z brezbožnimi komunisti nemogoče. (Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju, str. 34).
Komunisti so v Jugoslaviji in Sloveniji zanetili državljansko vojno in med ljudmi izgubljali podporo. Po podpisu mednarodne pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo jim je Stalinova direktiva, da se daje večji poudarek narodnoosvobodilni vojni in ne več revoluciji, omogočil ponoven vzpon. Prevlado komunistov v Sloveniji in na Balkanu je spretno izpeljala sovjetska politika, verjetno tudi ob pomoči tajnih obveščevalcev (član vlade dr. Šubašiæa Sava Kosanoviæ je delal za sovjetsko obveščevalno službo).
Komunisti so v Jugoslaviji in Sloveniji zanetili državljansko vojno in med ljudmi izgubljali podporo. Po podpisu mednarodne pogodbe med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo jim je Stalinova direktiva, da se daje večji poudarek narodnoosvobodilni vojni in ne več revoluciji, omogočil ponoven vzpon. Prevlado komunistov v Sloveniji in na Balkanu je spretno izpeljala sovjetska politika, verjetno tudi ob pomoči tajnih obveščevalcev (član vlade dr. Šubašiæa Sava Kosanoviæ je delal za sovjetsko obveščevalno službo).
Jeseni 1942 je padla v krizo Slovenska zaveza, ki je ni prebrodila do konca vojne. Katoliški tabor je poskušal pridobiti vodilno vlogo v Slovenski zavezi, vendar so desne stranke zaradi nestrinjanja v lastnem taboru; vprašanje priznavanja enotnega vojaškega vodstva, mladi liberalci so simpatizirali z OF in zavračali vaške straže pod vodstvom italijanskega okupatorja, izgubljale podporo doma in v tujini. Komunistom je uspela 1. marca 1943 Dolomitska izjava in potrditev na Zboru aktivistov OF na Pugledu konec aprila 1943, v kateri so komunisti prevzeli vodilno vlogo. Od marca do avgusta 1943 so bile pobude za sodelovanje med Zavezo in NOG (Narodno osvobodilnim gibanjem) in prenehanje državljanske vojne. Ob padcu Mussolinija je Zaveza sklenila, naj gredo vse enote v gozd in se priključijo Jugoslovanski vojski v domovini, del vaških straž v ilegalo, potem se je pa zgodil poboj kraljeve vojske v Grčaricah in vaških straž na Turjaku.
