V kakšno kategorijo spadajo uboji domačega prebivalstva z vojaškega in strateškega stališča, s stališča neenotnega delovanja na začetku vojne, stališča prilaščanja edinega predstavnika za osvoboditev kljub pravočasnim aktivnostim vladajočih strank, z etičnega in moralnega stališča, stališča vrednotenja vzrokov in posledic. Vprašanja za zgodovinarje, analitike, politike, stratege… Različni pogledi so dovoljeni, nerazumen pa je nasilni prevzem vodenja upora proti okupatorju za ceno ubijanja domačega prebivalstva, namesto skupnega odpora pod vodstvom takratnih legalnih oblasti in po končani vojni prevzem oblasti na demokratičnih volitvah. Tu vidim začetek vsega zla na začetku okupacije Slovenije, vse naprej so prisiljene in nekontrolirane posledice, za katere je najbolj odgovoren tisti, ki se je razdora lotil načrtno in zavestno, napadeni pa so temu v obupu nasedli. Sledili so popolnoma nepotrebni uboji kraljeve vojske v Grčaricah in vaških stražarjev na Turjaku ob kapitulaciji Italije, in nepotrebni izven sodni masovni poboji domobrancev po končani vojni. Sprejeti sklepi na teheranski konferenci (december 1943), sporazum Tito -Šubašiæ (junija 1944) in dogovori na jaltski konferenci (december 1943) so predvidevali vrnitev vseh vojska in sojenje sodelavcev z okupatorjem na podlagi ugotavljanja krivde. Ali so medvojni in povojni poboji slovenski etični kodeks še leta 2007, (Milan Kučan o slovenskem etičnem kodeksu, Delo, 29. oktobra 2007, dr. Ljubo Bavcon, Dnevnik 3. novembra 2007) ali zločin nad lastnim narodom?