Neurja 2018
- Ustvarjalec teme dax
- Začetni datum
če so lepotne buške na strehi... bistvena lastnost strehe je da ščiti pred dežjem, vročino, snegom, točo,
ne pa če ima buške gor in ali to izgleda lepo, razen če o poškodbe take, da vplivajo na lastnosti strehe...
Vendar verjamem da tega ne bodo ponujale, saj bi potem vsi hoteli menjati streho zaradi bušk in kje je merilo?
Bolj pomembno bi bilo, da bi folk malo pregledal obstoječe police, ali so pravilno narejene (upoštevana prava površina/zavarovalna vsota), da ne bo v primeru škode potem razočaranja, ker je bil objekt podzavarovan.
In pri takih velikih škodah, so zavarovalnice zelo pozorne, ali je bila upoštevana pravilna površina pri zavarovanju objekta in če ni bilo, potem toliko sorazmerno manj izplačajo odškodnino.
A ves ds smo na to temo imeli tezko debato... Kje je meja med lepotno napako in motnjo funkcije?
Zakaj se ravna pleh po toci na avtu? Potolcena vrata pri poizkusu vloma? Še vedno opravljajo svojo funkcijo... A stranka se je obesla na osnovno definicijo, povrnitev v prvotno stanje... In prvotno stanje je, da ni bilo porisano... In Pirnar je rekel, da kao zaradi varnosti oni ne popravljajo takih vrat in se je placalo cela nova...
Se strinjam, na strehi se ni nič videlo in ni nihče kompliciral.No... počasi... Če mi stolče streho ali rulete in še kaj drugega da na koncu hiša izgleda kot v Srebrenici v 90ih in to na bajti vredni 400t € potem je to verjetno nek faktor ki me bo motil in ki ga zavarujem in ki ga je treba odpraviti pa tudi če poškodovane stvari ohranjajo svojo funkcijo. No kaj praviš? Zakaj pa z avtom letiš na cenitev ko ti ga toča nabunka? Saj ni panike, bistvena lastnost pleha na avtu je tudi ta da te ščiti pred zunanjimi vplivi torej ne vpliva na vožnjo. Torej?
Kovinske strehe.
V podjetju Akrapovič, kjer imajo 1200 zaposlenih in so lani imeli 103 milijone evrov prometa, škode, ki jim jo je na strehi povzročila toča, še nimajo popisane. Že od petka odpravljajo posledice, tako da je včerajšnja dopoldanska proizvodnja delala na 70 odstotkih. »Glavni del strehe bo kmalu saniran,« pravi Uroš Rosa, izvršni direktor, ki upa, da ne bo dodatnih presenečenj, ki jih lahko pričakujejo v kovinski strehi. Ta ima izolacijo, ki se, ko je poškodovana, napije vode.
To poznajo v podjetju Paklog v Trisu, kjer delajo industrijsko embalažo in pakirajo izdelke. Delajo z omejeno proizvodnjo, saj jim kljub sončnemu vremenu kaplja s stropa zaradi premočene strešne izolacije. Vodo lovijo v posode. Poleg skorajda 2000 kvadratnih metrov velike strehe proizvodne hale je uničena tudi streha treh sušilnic za les. V podjetju, kjer imajo 24 zaposlenih in so na tej lokaciji od novembra 2015, čakajo na škodne ocene strokovnjakov.
V Adria Domu, ki je prav tako v Trisu, pa je zaradi izdelkov, ki jih imajo ob proizvodni hali – skupaj 225 mobilnih hiš in mobilnih šotorov -, škoda ogromna. »Na vseh produktih so različne sledi poškodb,« pravi Marta Klevišar, direktorica podjetja. Popolnoma je uničena 5200 kvadratnih metrov velika streha in elektrarna na strehi, ki so jo ogromne ledene krogle popolnoma uničile.
»Groba ocena je, da nam je toča naredila za dva milijona evrov škode: milijon na izdelkih in milijon na strehi in elektrarni,« pravi Klevišarjeva. V podjetju, kjer imajo 225 zaposlenih in so lani imeli 27 milijonov evrov prihodkov, so že v petek začeli s sanacijo in odpravo škode, tako da so včeraj s sicer okrnjeno proizvodnjo nadaljevali.
V podjetju Akrapovič, kjer imajo 1200 zaposlenih in so lani imeli 103 milijone evrov prometa, škode, ki jim jo je na strehi povzročila toča, še nimajo popisane. Že od petka odpravljajo posledice, tako da je včerajšnja dopoldanska proizvodnja delala na 70 odstotkih. »Glavni del strehe bo kmalu saniran,« pravi Uroš Rosa, izvršni direktor, ki upa, da ne bo dodatnih presenečenj, ki jih lahko pričakujejo v kovinski strehi. Ta ima izolacijo, ki se, ko je poškodovana, napije vode.
To poznajo v podjetju Paklog v Trisu, kjer delajo industrijsko embalažo in pakirajo izdelke. Delajo z omejeno proizvodnjo, saj jim kljub sončnemu vremenu kaplja s stropa zaradi premočene strešne izolacije. Vodo lovijo v posode. Poleg skorajda 2000 kvadratnih metrov velike strehe proizvodne hale je uničena tudi streha treh sušilnic za les. V podjetju, kjer imajo 24 zaposlenih in so na tej lokaciji od novembra 2015, čakajo na škodne ocene strokovnjakov.
V Adria Domu, ki je prav tako v Trisu, pa je zaradi izdelkov, ki jih imajo ob proizvodni hali – skupaj 225 mobilnih hiš in mobilnih šotorov -, škoda ogromna. »Na vseh produktih so različne sledi poškodb,« pravi Marta Klevišar, direktorica podjetja. Popolnoma je uničena 5200 kvadratnih metrov velika streha in elektrarna na strehi, ki so jo ogromne ledene krogle popolnoma uničile.
»Groba ocena je, da nam je toča naredila za dva milijona evrov škode: milijon na izdelkih in milijon na strehi in elektrarni,« pravi Klevišarjeva. V podjetju, kjer imajo 225 zaposlenih in so lani imeli 27 milijonov evrov prihodkov, so že v petek začeli s sanacijo in odpravo škode, tako da so včeraj s sicer okrnjeno proizvodnjo nadaljevali.
Gotovo je odvisno od primera do primera, pri vhodnih vratih, če se to da popravit, ne vidim razloga, da bi menjali cela vrata, razen tega da prodajalec več zasluži, ker ne verjamem da zaradi popravila ne bi bila več varna (ampak spet odvisno od poškodbe) tako da...
Ja in kaj je alternativa na takih, predvsem velikih proizvodnjih/skladiščnih halah?
Vsaka stvar ima pluse in minuse, večino stvari predvidiš, take toče (12cm) ki pa jo še ni bilo pri nas, pa je pač ne moreš,
ker se še ni zgodilo, lahko nadomestiš z "betonsko" varianto, vendar je spet vprašanje ali je toliko višja investicija smotrna...
et tu brute?
Ne moreš primerjat pobunkane strehe na hiši in avta... ne moreš....
(ker če bo toča po avtu padala se bodo celo najdli modeli, da se uležejo nanj da ne bo dobil bunk
)pri avtu je poleg delovanja druga najbolj pomembna zadeva ohranjenost/brezhibnost zunanjosti, če bosta na voljo dva enaka avta eden pobutan od toče,
drugi pa ne, bo prvi imel bistveno nižjo vrednost, ker avto pač ne more bit pobutan... če bo mel popraskano barvo, lahko začne rjaveti in ga boš barval...
AvtoFun, ko boš pa kupoval hišo, pa bo verjetno prvo poleg cene, še funkcionalnost/razporeditev,velikost,... in na samo določitev če je plehnata streha samo pobutana in zaradi tega nič funkcionalno poškodovana, ne bo imelo kaj hude razlike pri nakupu, niti ne pri ceni niti ne pri odločitvi... ne boš hišo izbiral na podlagi tega katera ma malo lepšo streho, vsaj upam da ne
Lahko pa se motim...
Ne vem v čem je problem če na hiši narediš 2 betonske plate in zakaj ne bi še tretjo? Navsezanje moraš tako ali tako strop narediti na podstrehi. Gips plate ali ostali material + montaža je zastonj?
Preberi post na katerega sem odgovarjal, šlo se je za podjetja z velikimi halami... ne hiše...
Jaz, odkar že razmišljam o hiši, je v planu plata na vrhu... prej predvsem zaradi vetra, ki ti lahko odnese ostrešje,
sedaj pa tudi zaradi morebitne take toče, samo se je pa za vprašat, če folk ko gradi hišo ima na voljo/željo še toliko
investirati za dodatno plato?!?
Potem pride pa potres pa se poderejo vse hiše ki imajo betonsko streho!
Sama velikost površine strehe nima nikakršno veze z bombardiranjem toče. Lahko ti razbije 50 kvadratov veliko streho in lahko ti razbije nekaj tisoč veliko streho.
Opisano je samo da kovinske strehe niso vsemogočne.
Sam na hišo je ne bi nikoli dal ker mi je preprosto grda preveč tovarniška ampak pustimo zdaj to.
Za betonsko plato pa kot sem že napisal je to najboljš investicija katero boš vložil v hišo. Če ti bo toča stovkla streho in seveda Bog ne daj da bi ti...ti ne bo treba premocene gips plate stran trgati, ti ne bo treba namočeni parket menjavati, ti ne bo treba zasvinjane stene beliti zaradi umazane vode iz podstrešja itd itd. V takih nesrečah je menjava kritine potem še najmanjši strošek.
Pri meni so se na leseni ograji poznali odtisi od toče. Nič kritičnega, bolj lepotno kot funkcionalno. In je zavarovalnica krila brušenje in barvanje. Pa na strehi mi je strešnike razmetalo 2x v zadnjih desetih letih. Nikoli niso preštevali razbitih strešnikov ampak plačali račun na katerem je pisalo samo sanacija poškodovane kritine.
Še pomemben dodatek. Ni tekoč pri tlaku 1 bar.
Sicer pa ga komot zlijejo(hranjen pod tlakom) in se bo ob znižanju tlaka večina CO2 strdila
Stokrat sem delal suhi led tako, da sem na ventil jeklenke s CO2 privezal vrečko iz blaga, položil jeklenko na tla in odprl ventil. Nikoli ni bilo nobene tekočine, samo led v vrečki.
Iz jeklenke je izhajala tekočina, ki je zavrela, se pri tem ohladila in zmrznila.
