Neurja 2018
- Ustvarjalec teme dax
- Začetni datum
Bo severovzhod države kmalu dobil letalsko obrambo pred točo?
Toča je severovzhod Slovenije v letošnjem letu prizadela že večkrat, zato se mnogi sprašujejo, zakaj letalska obramba pred točo še ne deluje. Razlog se skriva v ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki še ni zaključilo vseh postopkov. A na ministrstvu sedaj zagotavljajo, da bo podpis pogodbe z izvajalcem mogoč takoj, ko poteče zakonsko predpisani rok objave obvestila za prostovoljno transparentnost. Ta teče od ponedeljka, iztekel pa se bo 21. junija.
Vseh 27 pomurskih občin se je pred tremi leti strinjalo, da podprejo letalsko obrambo pred točo kot eno ob možnosti zaščite. "Javnih naročil v tem primeru ne razumem, saj gre vendar za naravno nesrečo, pri kateri je treba ukrepati takoj. Ali bomo ob poplavi ali požaru čakali na javno naročilo, kdo bo šel reševat ali gasit?" je dejal eden od županov.
Toča je severovzhod Slovenije v letošnjem letu prizadela že večkrat, zato se mnogi sprašujejo, zakaj letalska obramba pred točo še ne deluje. Razlog se skriva v ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki še ni zaključilo vseh postopkov. A na ministrstvu sedaj zagotavljajo, da bo podpis pogodbe z izvajalcem mogoč takoj, ko poteče zakonsko predpisani rok objave obvestila za prostovoljno transparentnost. Ta teče od ponedeljka, iztekel pa se bo 21. junija.
Vseh 27 pomurskih občin se je pred tremi leti strinjalo, da podprejo letalsko obrambo pred točo kot eno ob možnosti zaščite. "Javnih naročil v tem primeru ne razumem, saj gre vendar za naravno nesrečo, pri kateri je treba ukrepati takoj. Ali bomo ob poplavi ali požaru čakali na javno naročilo, kdo bo šel reševat ali gasit?" je dejal eden od županov.
Čeprav ne sodi direktno v to temo se bi rad tukaj zahvalil vsem gasilcem kateri so prišli pomagat v Črnomelj po petkovem neurju s točo.
Naj na kratko opišem svojo zgodbo:
- V petek ob 16:30 prejet prvi klic o toči v Črnomlju
- Glede na to da si lastim starejšo hiš sem pred odhodom iz Ljubljane skočil še v Bauhaus po polivinil (ker sem pravilno domneval da ga bo v Črnomlju zmanjkalo) gužva v LJ zaradi maratona Franje !?!?!
- Prihod v Črnomelj ob cca. 19 uri "JEBA" na prvo oceno streha 40 % uničena
- Akcija pokrivanje strehe dokler mi ni zmanjkalo polivinila (premalo nabvil v LJ, cca. pol hiše sem samo prekril)
- Vsak je sebi reševal streho ne mores dobit nobenega za pomoč.
- ob 20:30 zopet dež v bajto teče kot za stavo lonci in brisače po dnevni sobi da bi rešili parket
- Ob cca 21: 30 kličem 112 da rabim pomoč, da mi vsaj dostavijo polivinil za preostanek hiše
- Ob 22-ih žena odpelje otroke k babici kajti nevemo kje bodo bomo spali
- ob cca. 22 mi priskoči na pomoč sosed kateri je že pokril svojo streho, prinese mi preostanek polivinila in mi pomaga pri pokrivanju.
- Ob 23:00 ustavim gasilce ki se peljejo po ulici in dobim še kos polivinila (tudi njim ga je že začelo primakovati)
- Z sosedom nadaljujeva s pokrivanjem in fiksiranjem polivinila na strehi
- Ob polnoči končno zlezem iz strehe in se odpravim spat v premočeno dnevno sobo.
- Sobota ob 01-ih slišim grmenje in dež obrnem se na drugo stran in si zatisnem ušesa da ne slišim če kaj še kaplja po stanovanju
- ob 7-ih zopet akcija (vidim da je veter odkril polivinil z cca pol hiše) in iskanje rezervnih strešnikov
- klic na zavarovlnico da bi naredili prijavo (ps ne najdemo številke polic da bi odaali prek spleta), ....
- V pomožnem poslopju najdem 45 rezervnih strešnikov, ves vesel jih spravim na streho in začne se menjava, ampak jeba z omenjenimi strešniki sem popravil samo cca 5m2 strehe pod dimnikom.
- cca 3 ure se vozim po Beli krajini in sprašujem za moje strešnike (KIKINDA model 333)
- Ob cca 12 uri pripeljejo v gradbeno trgovino novo zalogo polivinila (just in time nabavim še dve role, čakam na blagajni 10 minut da vnesejo nov artikel v sistem, sproti kupim še žeblje, podložke za fiksiranje stiroporja za potrebe pritrjevanja polivinila)
- Popoldne nadaljujem s pritrjevanjem položenega polivinila (j3.... me dimniki)
- Improviziram z neko žico in UTP kablom kateri mi je ostal po renovaciji, powertape,...
- 100 x po lestvi gor in dol nesi lestev na drugo stran hiše spet gor in dol.
- Ločeno garažo ne pokrivam ker sem crknjen kot pes,
- V nedeljo ob cca 9 uri dopoldne po ulici preverjajo gasilci kdo še rabi pomoč, povem jim da bi potreboval nekaj lesa za fiksiranje povinila.
- Ob cca 11pride gasilci in vržemo še par remelnov na streho
- s skupni močmi pokrijemo še s polivinilom pomožni objekt - garažo zadeva je v 15 minutah končana (v slogi je moč in ni dimnikov).
- V nedeljo popoldne s pomočjo gasilcev zamenjamo pri hiši moje matere še cca 100 strešnikov (prvo prekrivanje pri njej so opravili že prvi gasilci v petek zvečer ampak zaradi teme niso zamenjali vseh počenih strešnikov.
- Vrnem pomoč sosedu pri prekrivanju pomožnega objekta pri njem zaključiva tik pred popoldansko ploho ob 17 uri.
- Ob 19 uri štartam nazaj v LJ
.....
PS: čez vikend shujšal za 4 kg
Naj na kratko opišem svojo zgodbo:
- V petek ob 16:30 prejet prvi klic o toči v Črnomlju
- Glede na to da si lastim starejšo hiš sem pred odhodom iz Ljubljane skočil še v Bauhaus po polivinil (ker sem pravilno domneval da ga bo v Črnomlju zmanjkalo) gužva v LJ zaradi maratona Franje !?!?!
- Prihod v Črnomelj ob cca. 19 uri "JEBA" na prvo oceno streha 40 % uničena
- Akcija pokrivanje strehe dokler mi ni zmanjkalo polivinila (premalo nabvil v LJ, cca. pol hiše sem samo prekril)
- Vsak je sebi reševal streho ne mores dobit nobenega za pomoč.
- ob 20:30 zopet dež v bajto teče kot za stavo lonci in brisače po dnevni sobi da bi rešili parket
- Ob cca 21: 30 kličem 112 da rabim pomoč, da mi vsaj dostavijo polivinil za preostanek hiše
- Ob 22-ih žena odpelje otroke k babici kajti nevemo kje bodo bomo spali
- ob cca. 22 mi priskoči na pomoč sosed kateri je že pokril svojo streho, prinese mi preostanek polivinila in mi pomaga pri pokrivanju.
- Ob 23:00 ustavim gasilce ki se peljejo po ulici in dobim še kos polivinila (tudi njim ga je že začelo primakovati)
- Z sosedom nadaljujeva s pokrivanjem in fiksiranjem polivinila na strehi
- Ob polnoči končno zlezem iz strehe in se odpravim spat v premočeno dnevno sobo.
- Sobota ob 01-ih slišim grmenje in dež obrnem se na drugo stran in si zatisnem ušesa da ne slišim če kaj še kaplja po stanovanju
- ob 7-ih zopet akcija (vidim da je veter odkril polivinil z cca pol hiše) in iskanje rezervnih strešnikov
- klic na zavarovlnico da bi naredili prijavo (ps ne najdemo številke polic da bi odaali prek spleta), ....
- V pomožnem poslopju najdem 45 rezervnih strešnikov, ves vesel jih spravim na streho in začne se menjava, ampak jeba z omenjenimi strešniki sem popravil samo cca 5m2 strehe pod dimnikom.
- cca 3 ure se vozim po Beli krajini in sprašujem za moje strešnike (KIKINDA model 333)
- Ob cca 12 uri pripeljejo v gradbeno trgovino novo zalogo polivinila (just in time nabavim še dve role, čakam na blagajni 10 minut da vnesejo nov artikel v sistem, sproti kupim še žeblje, podložke za fiksiranje stiroporja za potrebe pritrjevanja polivinila)
- Popoldne nadaljujem s pritrjevanjem položenega polivinila (j3.... me dimniki)
- Improviziram z neko žico in UTP kablom kateri mi je ostal po renovaciji, powertape,...
- 100 x po lestvi gor in dol nesi lestev na drugo stran hiše spet gor in dol.
- Ločeno garažo ne pokrivam ker sem crknjen kot pes,
- V nedeljo ob cca 9 uri dopoldne po ulici preverjajo gasilci kdo še rabi pomoč, povem jim da bi potreboval nekaj lesa za fiksiranje povinila.
- Ob cca 11pride gasilci in vržemo še par remelnov na streho
- s skupni močmi pokrijemo še s polivinilom pomožni objekt - garažo zadeva je v 15 minutah končana (v slogi je moč in ni dimnikov).
- V nedeljo popoldne s pomočjo gasilcev zamenjamo pri hiši moje matere še cca 100 strešnikov (prvo prekrivanje pri njej so opravili že prvi gasilci v petek zvečer ampak zaradi teme niso zamenjali vseh počenih strešnikov.
- Vrnem pomoč sosedu pri prekrivanju pomožnega objekta pri njem zaključiva tik pred popoldansko ploho ob 17 uri.
- Ob 19 uri štartam nazaj v LJ
.....
PS: čez vikend shujšal za 4 kg
Dobro je zalilo glavno cesto v Kisovcu
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=10214136929069903&id=1013559594
https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=10214136929069903&id=1013559594
O teh raketah sem ravno pred kratkim poslušal ... mogoče tole vseeno niso prave informacije .... dve zadevi sta menda problematični:
1. ARSO je nekako mnenja, da takšna zaščita ni koristna, zato na državnem nivoju ni zaščite pred točo. V Podravju so se občine same organizirale in plačujejo letalo, da se bori proti nevihtnim oblakom s posipom. Ravno v teh dneh je bilo v časopisu, da naj bi letos z malo sreče kmalu začeli (malo pozno, ampak ok).
2. Tiste rakete so delali v Kamniku in sem tudi pred kratkim poslušal neko razlago, da je bila težava v tem, da so tiste rakete nevarne za ljudi, ko padejo dol. Zato so zadevo prenehali izdelovati še preden so "pizdontarji" (ni druge besede) spravili na kant kamniško barutano.
Sicer pa sedajle med Kamnikom, Mengšem in Domžalami lepo naliva.
1. ARSO je nekako mnenja, da takšna zaščita ni koristna, zato na državnem nivoju ni zaščite pred točo. V Podravju so se občine same organizirale in plačujejo letalo, da se bori proti nevihtnim oblakom s posipom. Ravno v teh dneh je bilo v časopisu, da naj bi letos z malo sreče kmalu začeli (malo pozno, ampak ok).
2. Tiste rakete so delali v Kamniku in sem tudi pred kratkim poslušal neko razlago, da je bila težava v tem, da so tiste rakete nevarne za ljudi, ko padejo dol. Zato so zadevo prenehali izdelovati še preden so "pizdontarji" (ni druge besede) spravili na kant kamniško barutano.
Sicer pa sedajle med Kamnikom, Mengšem in Domžalami lepo naliva.
Obramba proti toči nekoč na Štajerskem z raketami je bila precej na gosto posejana. Jaz se spomnim, kje je bilo izstrelišče v našem kraju in kdo je imel to preko. Toča pa je po poljih padala tudi v tistih časih. Trdili pa so, da je drobnejša. Ali res? Kdo bi vedel. Včasih se raket tudi ni dalo uporabiti, ker se je nad območjem odvijal letalski promet.
To, kar se je letos zgodilo v Črnomlju, pa je bilo zmeraj zelo lokalno, dogajalo pa se je že v preteklih stoletjih in se tudi danes. Škoda je ogromna, vsak pa si lahko v prvem trenutku najbolj pomaga sam, kot je napisal ssokec.
To, kar se je letos zgodilo v Črnomlju, pa je bilo zmeraj zelo lokalno, dogajalo pa se je že v preteklih stoletjih in se tudi danes. Škoda je ogromna, vsak pa si lahko v prvem trenutku najbolj pomaga sam, kot je napisal ssokec.
Kot so v tej temi že zapisali, je bila taka toča že pred 200 leti. Toča je lokalen pojav, običajno zajame par km2. Če je taka toča padala pred 70-imi leti 100 km stran, se je precej malo o tem zvedelo. Ni bilo fotoaparata pri vsaki hiši, ni bilo medijev, glede rešitve svojega premoženja so se ljudje morali znajti sami.
Obramba proti toči (o kateri govorimo) ima samo placebo efekt, in nič več. Obramba proti toči je uradno priznana samo v par državah na svetu pa še to so povečini ex. vzhodni blok države in ostale komunistične "enklave" (govorim kot bi bil 8888, ampak to so dejstva izhajajo pa iz zgodovine protitočnih programov ki so se začeli v SZ).
Vse raziskave ki so bile opravljene kažejo na učinkovitost 0 oz. statistično ni možno dokazat da posipanje oblakov deluje. Po drugi strani pa je statistično možno dokazat da obstaja povečana nevarnost za ljudi in lastnino ob uporabi protitočne obrambe. Zato je obramba v precej razvitih državah PREPOVEDANA.
Avstrija nima državnega programa obrambe proti toči, sicer nekaj denarja se črpa tudi iz proračuna ampak protitočna obramba je totalno "privatna" zadeva (delno so to organizacije povezane tudi z organizacijami v Nemčiji kjer se izvaja na enak način).
Hrvaška kolikor vem ukinja državno financiranje, enako je s Srbijo (so že ukinili), nekaj so naumili Bolgari. Ostalo so testni programi ki se financirajo v smislu raziskav.
Pod črto torej posipanje oblakov s srebrovim jodidom je dokazano naučinkovito in samo zapravljanje denarja, kjer se ta obramba izvaja v domeni države je samo znak idiotizma oz. populizma (ker če se ne posipa potem rečejo da je za točo kriva država, raje plačevat ure letenja zato da javnost ne kaže s prstom nate). Tako da uvajanje tega v sloveniji v večjem obsegu bi imel točno en efekt, to je metanje denarja dobesedno v luft.
No, no, izvoli si prebrati kak članek o tem: https://sci-hub.tw/10.1016/j.atmosres.2015.11.008
Za zemeljske generatorje AgI so ugotovili naslednje: The conclusion, at least for France and Spain, is that if ground seeding is performed starting 3 hours before the hail falls at the ground with a 10-km mesh AgI generator network located in the developing hailstorm areas, each generator burning about 9 g of AgI per hour, the hailfall energy of the most severe hail days is decreased by about 50%.
Za zemeljske generatorje AgI so ugotovili naslednje: The conclusion, at least for France and Spain, is that if ground seeding is performed starting 3 hours before the hail falls at the ground with a 10-km mesh AgI generator network located in the developing hailstorm areas, each generator burning about 9 g of AgI per hour, the hailfall energy of the most severe hail days is decreased by about 50%.
Metodologija raziskave je pa:
All hailstorm episodes in the Lérida protected zone between 2000
and 2009 were analyzed. First, hail spectra recorded by the hailpad
network during periods with seeding (2000-2004) and without
seeding (2005-2009) were examined. The aim was to determine any
difference in size distributions during both periods, considering all
storms within the study area.
Skratka razlika je lahko zaradi 100 zunanjih dejavnikov oz. lahko rečemo da lahko je manj toče ker smo spuščali srebrov jodid v ozračje lahko jo je manj pa tudi ker je naš pes Runo takrat lajal. Dokazat se ne da ne prvega ne drugega. V sloveniji mislim da je Arso naredil podobno analizo (primerjava škode zaradi toče v letih ko se je posipalo oblake in potem ko se jih več ni) in slučajno ali pa tudi ne ven iz tistega ne moreš potegnit nobenega zaključka. Je pa arso na podlagi več priznanih svetovnih raziskav in lastnih dognanj javno povedal da obramba proti toči ni učinkovita.
Američani, avstralci pa še kdo so delali (ker imajo možnost => velike ravnine s stabilnimi zračnimi masami ki so dokaj predvidljive) neposredne raziskave na istem oblaku/celici na različnih pozicijah in prišli do zaključka da statistično posipanje nima nobenega efekta. Se pravi levo stran oblaka so izpostavili srebrovemu jodidu, desno ne, na tleh so pa merili količino padavin in pa velikost/intenzivnost toče. To so ponavljali na več 100 lokacijah in primerih neviht.
Dokazano pozitivni efekt so imeli samo avstralci z metodo ohlajanja ozračja. To je metoda ko se usuva hladivo iz letal (mislim da je bil CO2) na območje potencialnega pojava toče. S tem se dejansko spreminja energijski potencial nevihtnega oblaka in ustrezno zmanjša posledice ki jih povzroča. Enako bi najbrž delovala tudi kontra, da bi na drugi strani segreval ozračje. Ampak jeba pri nas je tole da so nevihtni oblaki tako lokalizirani, hitri in majhni da bi lahko s takimi metodami naredil ravno kontra stvar, recimo vrgel iz jumbojeta par 10t tekočega CO2ja na toplo ozračje in na tla bi padlo najbrž precej toče.
All hailstorm episodes in the Lérida protected zone between 2000
and 2009 were analyzed. First, hail spectra recorded by the hailpad
network during periods with seeding (2000-2004) and without
seeding (2005-2009) were examined. The aim was to determine any
difference in size distributions during both periods, considering all
storms within the study area.
Skratka razlika je lahko zaradi 100 zunanjih dejavnikov oz. lahko rečemo da lahko je manj toče ker smo spuščali srebrov jodid v ozračje lahko jo je manj pa tudi ker je naš pes Runo takrat lajal. Dokazat se ne da ne prvega ne drugega. V sloveniji mislim da je Arso naredil podobno analizo (primerjava škode zaradi toče v letih ko se je posipalo oblake in potem ko se jih več ni) in slučajno ali pa tudi ne ven iz tistega ne moreš potegnit nobenega zaključka. Je pa arso na podlagi več priznanih svetovnih raziskav in lastnih dognanj javno povedal da obramba proti toči ni učinkovita.
Američani, avstralci pa še kdo so delali (ker imajo možnost => velike ravnine s stabilnimi zračnimi masami ki so dokaj predvidljive) neposredne raziskave na istem oblaku/celici na različnih pozicijah in prišli do zaključka da statistično posipanje nima nobenega efekta. Se pravi levo stran oblaka so izpostavili srebrovemu jodidu, desno ne, na tleh so pa merili količino padavin in pa velikost/intenzivnost toče. To so ponavljali na več 100 lokacijah in primerih neviht.
Dokazano pozitivni efekt so imeli samo avstralci z metodo ohlajanja ozračja. To je metoda ko se usuva hladivo iz letal (mislim da je bil CO2) na območje potencialnega pojava toče. S tem se dejansko spreminja energijski potencial nevihtnega oblaka in ustrezno zmanjša posledice ki jih povzroča. Enako bi najbrž delovala tudi kontra, da bi na drugi strani segreval ozračje. Ampak jeba pri nas je tole da so nevihtni oblaki tako lokalizirani, hitri in majhni da bi lahko s takimi metodami naredil ravno kontra stvar, recimo vrgel iz jumbojeta par 10t tekočega CO2ja na toplo ozračje in na tla bi padlo najbrž precej toče.
