Hadova izkušnja z Oplnom

Citat:
Uporabnik softi pravi:
zakaj ne marata Hada? a je nabijač, lažnjivec, al kaj?

Klikni za razširitev

Citat:
Razmišljanje o življenje je botrovalo odločitvi o novem avtu. Ker nama Opel Tigra služi odlično, je bila prva in hkrati zadnja destinacija, Avtotehna Vis na Celovški, kjer sva imela dobro izkušnjo že pri nakupu Tigre.
Presenečen sem bil nad dejstvom, da berejo fantje iz Avtotehne moj blog in da vedo, ko pridem v salon, da sem jaz had

Ermin Kurbegovič, ki je več kot samo prodajalec, zna odlično preceniti človeka, biti nevsiljiv, prisluhniti in šele v končni fazi in s svojim znanjem svetovati in ugoditi željam stranke, nama je naredil odločitev precej lahko.

Klikni za razširitev

Citat:
Dejstvo je, da se v Sloveniji vozila še vedno prodajajo sama. Kupec, ki pride v salon še vedno ni tretiran kot oseba, ki bo pustila 20 in več tisoč eurov za vozilo, ki ga bo naslednjih par let vozila v isto avtohišo na servise, predvsem pa bo omogočila trgovcu zelo lahek zaslužek pri prodaji novega vozila. Kupec je v večini primerov zgolj nebodigatreba, ki pride v salon in “teži”. O tem sem pisal o zapisu – mystery shopping – izkušnje s prodajalci v avtomobilskih salonih in bil krepko razočaran nad izkušnjo.

Klikni za razširitev

Citat:
Pri Oplu sem bil v dvomih zaradi barve. Kajti najpomembnejša stvar pri avtomobilu je ravno barva. Svetlo modra barva! Vse ostalo mi je praktično vseeno.

Klikni za razširitev

Citat:
Ko sem se odločil, da bo naslednji avto, ki ga bom vozil, Astra GTC, sem se odločil, da si vzamem en dan za to, da preverim ponudbe različnih trgovcev za vozilo z isto opremo. Vendar je pri tem potrebno biti pazljiv, saj je cel kup stvari, v njihovih ponudbah, ki mi še sedaj niso povsem jasne.

Klikni za razširitev

Citat:
Pred dvema dnevoma, ko sem imel par uric časa, sem se odločil za precej nenavadno zadevo – da preverim v avtomobilskih salonih različnih znamk odzivnost njihovih prodajalcev, oz. da se grem mystery shopping, vendar po svojih pravilih. Na žalost, ali mogoče srečo, ne bom omenjal avtomobilskih salonov z imeni, vendar bo verjetno marsikomu jasno za katere salone se gre. Izkušnje v dveh urah so precej zanimive in odražajo stanje na tem področju, ko si človek želi zapraviti 30.000 eurov in doživi precej zanimive stvari, predvsem pa sem se na koncu “šopinga” počutil precej “nekul” z odnosom nekaterih prodajalcev.

Klikni za razširitev

Citat:
Glede na to, da mi pri vozilu največ šteje poraba – ja, vseeno mi je za znamko, vseeno mi je za moč, vseeno mi je za to kaj piše na vozilu – je bila izbira vozila 1.7 dizel najbolj primerna. Sicer je bilo precej prepričevanja, da naj vzamem 2.0 dizel različico, ampak hej, pri nas se lahko maksimalno vozimo 130 km/h na avtocesti. To pa tudi 1.7 dizl mlinček zmore, kajne.

Klikni za razširitev

Citat:
Vozilo je zelo prijetno in udobno za vožnjo, vendar je par stvari, ki me motijo:
vozilo ima “avtomatske” luči, ki same preklapljajo med kratimi in dolgimi, kot se tudi avtomatsko prižigajo – v tunelih se lučke prižgejo po kakšni sekundi, ki že voziš v tunelu, oz. ponoči na ovinkasti cesti včasih preklopijo iz dolgih na kratke zelo počasi! Vem, obstaja ročna kontrola, ampak če je že ta “feature”, potem naj deluje!
ker sem očitno bil varčen in nisem kupil zadnjih led luči, je problem pri dnevni vožnji, ko so spredaj prižgane “ene lučke”, zadaj pa nič ne gori. Sicer mi je tole precej sporno in nesmiselno, ampak tako kot za naslednjo alinejo, bom moral it na servis
bluetooth prostoročno telefoniranje – ker sem naročil večji zaslon, oz. radio v vozilu, do sedaj še nisem ugotovil, kako se prižge prostoročno telefoniranje. V bistvu te funkcionalnosti niti ne potrebujem, ker skoraj nič več ne telefoniram. Ampak vseeno bo treba enkrat it na servis, da mi to razložijo.
tuljenje v vozilu – vse piska – nikoli več vozila s senzorji (ja, lahko jih izklopim), ki piska ko manevriraš na parkingu. Če sem lahko živel brez tega dolgih 18 let, bi verjetno tudi še sedaj. Predvsem pa pogrešam funkcijo, s katero ugasnem piskanje, če se ne “pripasam” v vozilu
avtomatska ročna zavora, ki za par sekund zadrži vozilo, da ne pobegne nazaj. Odlična stvar, vendar včasih zelo moteča – sploh ko se gre za par centimetrov naprej in nazaj in moraš čakati, da zavora sama po sebi popusti, ker če bi dodal gas, se mogoče ne bi končalo najboljše

Klikni za razširitev

Citat:
priznam, zame je avto zgolj in samo prevozno sredstvo iz točke A do točke B. In nikoli nisem imel fetiša, oz. sploh interesa vedeti vsega o avtomobilu. In to se pozna tudi ko kupujem vozilu, oz. ko ugotovim, da niti ne vem kaj vse sem naročil.

Klikni za razširitev

Citat:
Sobota. Vožnja z Astro GTC proti Benetkam (vozilo ima prevoženih 12.000 kilometrov in je bilo te dni staro 3 mesece) po avtocesti. Zaradi prehitevanja sem prekoračil dovoljeno hitrost in peljal okoli 150 km/h po prehitevalnem pasu mimo skupine tovornjakov. Ker sem navajen prehitevati z višjo hitrostjo in potem vključitve nazaj na vozni pas, me je presenetilo, ko je avto v trenutku izgubil hitrost – jeap, velika škatla in se dejstvo, če ti “nekaj odvzame” plin, precej pozna.

Klikni za razširitev

Citat:
Ko sem par metrov za Audijem, le ta nenadoma precej sunkovito zavije na prehitevalni pas. V tistem trenutku reagiram nagonsko in ne razmišljam. Do konca udarim po zavori, kar se takoj pozna pri zanašanju avtomobila in čas začne dobivati drugo razsežnost. Ko vidim, da me nese proti ograji, sučem volan, da bi popravil smer vožnje. In v tistem trenutku z delčkom očesa opazim, da je Audi oddaljen vsega nekaj 10cm. Potegnem še ročno zavoro in čutim bolečino v prsih, ko se varnosti pas zažre v meso.

Klikni za razširitev

Citat:
Obstanem na prehitevalnem pasu avtoceste in prižgem vse štiri smerokaze, ko opazim, da se Audi z zmanjšano hitrostjo pelje naprej. Tresem se. Ne razmišljam ravno najbolj prisebno, zato odprem okna. Na srečo je bila avtocesta povsem prazna, da ni prišlo do naleta.

Klikni za razširitev

Citat:
Odločim se, da ga na vsak način ustavim. Ker je bilo njegovo vijuganje v predoru precej samomorilsko dejanje in število mrtvih na naših cestah je vsak dan večje, sem ga pred koncem predora, ko je bila za njim že precejšnja kolona, prehitel. Zapeljal sem pred njega z vklopljenimi smerokazi in tokrat me je očitno razumel. Pričakoval sem, da bo ustavil. Vendar je odpeljal mimo in zavijal proti Trojanam. Ali naj grem za njim ali naj se odpeljem domov? Odločitev je bila preprosta. Grem za njim.

Klikni za razširitev

Citat:
S povišanim tonom vprašam gospoda, če se mu zdi moje življenje res tako malo vredno, da se je odločil, da mi ga na avtocesti odvzame, ker ima pač močnejši avto in ker si lahko privošči da vozi “mrtvo pijan”.
Gleda me začudeno in poskuša spregovoriti. Besed ni. Je samo momljanje in globoko dihanje.
Še enkrat ponovim vprašanje, ali mu je res vseeno, če bi me ubil na avtocesti?
Tokrat me pogleda in v njegovih rdečih očeh vidim, da me ne razume. Še enkrat mu povem, kaj se je zgodilo na avtocesti in takrat spregovori:”A to sem bil jaz? Nisem bil! Jaz letno delam po 200.000km in sem vedno pazljiv!”

Klikni za razširitev

Citat:
Pogleda me in se mi še enkrat opraviči. Ko se odpeljem s Twingom, se začnem močno tresti. Strah prihaja za menoj in misel, da bi me nekdo umoril na avtocesti, ni prijetna.

Klikni za razširitev