gospodje direktorji pa naj imajo družbeno odgovornos in naj ne potapljajo podjetij. Mislim, da je to dovolj velik razlog za uvedbo licenc. Potem se verjetni Istrabenzi in podobne zadeve ne bodo več dogajale.
Delodajalci izkoriščajo "recesijo"
- Ustvarjalec teme DizzyReed
- Začetni datum
Licence za direktorje.
Imaš lastnika podjetja. Ali misliš, da bo direktorja zaposlil na lepe oči? Ne. Preveril bo njegove reference, potipal naokoli in ga mogoče zaposlil. Ob slabem poslovanju bo letel na cesto prej kot kateri koli delavec na kolektivni pogodbi. Direktorja v zasebnih podjetjih ocenjujejo lastniki non stop. Kadar koli lahko dobesedno pospravi in odleti. Pri delavcih ni tako.
Hočem povedati, da lastnik kapitala ne potrebuje direktorjev z licenco. OK, lahko bi se uvedel nekakšen ranking direktorjev pri neodvisni ustanovi po preglednih merilih. Ta ranking bi lahko olajšal izbiro direktorja, ne bi pa smelo biti obvezno njegovo upoštevanje.
Preprosto ne morem pristati na to, da se lastniku kapitala določa, komu lahko in komu ne sme podeliti odgovornosti za upravljanje njegovega premoženja.Četudi najame človeško ribico ima to pravico. Bo pač vrgel v zrak svoje premoženje. A lahko to naredi? Seveda lahko.
Pa podjetja so različna. Razmere so različne, okolja, zakonodaja, časi. Če si nekoč potopil podjetje to še ne pomeni, da si za ta potop kriv v celoti kot direktor. Mogoče boš v drugačnih razmerah podjetje veleuspešno upravljal.
Evo, letos bo v SLO jasno, kje imajo dobre direktorje. V času gospodarske rasti je bilo lažje biti "dober direktor" kot bo sedaj. Sedaj bodo le redki dobri, merila za to, kaj je "dobro" pa postajajo drugačna, kot so bila v preteklosti.
A bo letos slab direktor tisti, ki bo ohranil podjetje, ohranil glavnino ključnih zaposlenih in odpustil vse ostale zaradi zmanjšanja poslov kot posledice razmer na trgu? Mogoče pa ne bo slab ker bo ohranil vsaj jedro podjetja, brend in bo lahko to podjetje po koncu krize zelo hitro raslo in morda nazaj zaposlilo celo tiste ljudi, ki so morali prej na cesto.
Ali pa bo slab direktor tisti, ki bo zaprl firmo, vrgel vse na cesto in šel na dopust?
Sta oba slaba?
S stališča odpuščenega delavca da. S stališča lastnika kapitala je prvi sprejemljiv, morda celo dober, drugi pa slab.
Imaš lastnika podjetja. Ali misliš, da bo direktorja zaposlil na lepe oči? Ne. Preveril bo njegove reference, potipal naokoli in ga mogoče zaposlil. Ob slabem poslovanju bo letel na cesto prej kot kateri koli delavec na kolektivni pogodbi. Direktorja v zasebnih podjetjih ocenjujejo lastniki non stop. Kadar koli lahko dobesedno pospravi in odleti. Pri delavcih ni tako.
Hočem povedati, da lastnik kapitala ne potrebuje direktorjev z licenco. OK, lahko bi se uvedel nekakšen ranking direktorjev pri neodvisni ustanovi po preglednih merilih. Ta ranking bi lahko olajšal izbiro direktorja, ne bi pa smelo biti obvezno njegovo upoštevanje.
Preprosto ne morem pristati na to, da se lastniku kapitala določa, komu lahko in komu ne sme podeliti odgovornosti za upravljanje njegovega premoženja.Četudi najame človeško ribico ima to pravico. Bo pač vrgel v zrak svoje premoženje. A lahko to naredi? Seveda lahko.
Pa podjetja so različna. Razmere so različne, okolja, zakonodaja, časi. Če si nekoč potopil podjetje to še ne pomeni, da si za ta potop kriv v celoti kot direktor. Mogoče boš v drugačnih razmerah podjetje veleuspešno upravljal.
Evo, letos bo v SLO jasno, kje imajo dobre direktorje. V času gospodarske rasti je bilo lažje biti "dober direktor" kot bo sedaj. Sedaj bodo le redki dobri, merila za to, kaj je "dobro" pa postajajo drugačna, kot so bila v preteklosti.
A bo letos slab direktor tisti, ki bo ohranil podjetje, ohranil glavnino ključnih zaposlenih in odpustil vse ostale zaradi zmanjšanja poslov kot posledice razmer na trgu? Mogoče pa ne bo slab ker bo ohranil vsaj jedro podjetja, brend in bo lahko to podjetje po koncu krize zelo hitro raslo in morda nazaj zaposlilo celo tiste ljudi, ki so morali prej na cesto.
Ali pa bo slab direktor tisti, ki bo zaprl firmo, vrgel vse na cesto in šel na dopust?
Sta oba slaba?
S stališča odpuščenega delavca da. S stališča lastnika kapitala je prvi sprejemljiv, morda celo dober, drugi pa slab.
In v Skimarju so lastniki zelo konkretno kontrolirali upravo, sedaj pa odpuščajo. Pa nekdanji direktor Mure, je prej že potopil zagorsko Delozo in je brez problema prišel do direktorja Mure.
In po vsem tem praviš, da ne rabimo licenc za direktorje.
Če en vrže milijardo € čez okno, me ne moti, če pa se hkrati igra z usodami poštenih delavcev, naj bo pa to njegov zadnji tak podvig. Zato licence.
In po vsem tem praviš, da ne rabimo licenc za direktorje.
Če en vrže milijardo € čez okno, me ne moti, če pa se hkrati igra z usodami poštenih delavcev, naj bo pa to njegov zadnji tak podvig. Zato licence.
Naiven si. Nič hudega. Nisi edini. Večina delavcev je naivnih in ima zelo površen in zelo pavšalen pogled na vse skupaj.
Direktorji potapljajo firme? Ja, zato so najeti. Bi rekel.
In drugič. A so direktorji Supermani? Je res vse odvisno samo od njih? Imajo mogoče kakšen vpliv tudi splošne gospodarske razmere? Kaj meniš?
Če bi bilo po tvoje bi se vsi direktorji usedli na čevapčičih in pivu Tajkun ter se dogovorili, da letos krize ne bo, da bodo extra dobički in da si bodo omislili novega AUdija A8 v podaljšani različici.
V kakšnem blodnje filmu to še vidiš, v realnem svetu pa se lahko še vedno usedejo skupaj, pojejo čevapčiče, spijejo pivo Tajkun in razmišljajo predvsem o tem, kako bodo lastniku upravičili izgubo iz tekočega poslovanja in dejstvo, da še vedno niso dovolj skrčili stroškov.
"Preprosto ne morem pristati na to, da se lastniku kapitala določa, komu lahko in komu ne sme podeliti odgovornosti za upravljanje njegovega premoženja."
Meni tudi tole ni jasno. Za bozjo voljo, s kaksno pravico se lahko nekdo vsaja v stvar, ki sploh ni njegova? Ce se mi zdi potrebmo in primerno se bom postavil na Presernov trg in zacel kurit bankovce za 500 EUR - saj je moj denar, in nihce mi nima pravice razlagati kako in kaj naj z njim pocnem. Lahko ga tudi dam nekomu drugemu, pa naj ga ali skuri (za kar bo odgovarjal zgolj in samo meni), ali pa z njim nekaj naredi.
No, ce pa kdo zeli lahko seveda pridem v njegovo stanovanje, in zacnem razlagat da tako se pa otroka res ne vzdgaja, da je tale barva popolnoma neprimerna, in da bi moral vec investirati v ogrevanje z biomaso, ter da zena rabi plasticno operacijo in vecje joske. Me prav zanima koliko casa bi me gledal.
Dragi "closed communists", sprijaznite se, SOZDi in TOZDi so ze dolgo casa nazaj sli rakom zvizgat. Za naslednje leto ali dve bo zivljenje precej tezje. Je pa idealen cas, da se pripravite na takrat, ko bo recesije konec - delnice so smesno poceni, tudi ce vsak kupi samo eno bo cez kaksno leto-dve ze zasluzil. In to je tudi edini nacin, da dobite glas pri upravljanju podjetja in razporejanju dobička in kapitala. Vse ostalo je samo brezvezno lajanje sindikatov v luno.
Ne mešaj pojmov.
Ti omenjaš direktorje, v konkretnih primerih pa so izvor problemov lastniki. Ničkolikokrat sem napisal, da ima lastnik pravico zafurati svojo lastnino. Če gre za zasebnega lastnika ima to pravico. Če je lastnik država pa te pravice nima, saj ji te pravice nismo podelili "delničarji" države, torej davkoplačevalci oziroma državljani.
Prepričan sem, da bi pravi zasebni lastnik poskrbel za primerno vodstvo v Muri in Elanu. Še pred tem pa bi iz Mure odpustil 80% zaposlenih, proiuzvodnjo preselil na KItajsko, v SLO pa ohranil dizajn ter marketing oddelek, torej 50 ljudi max.
Ohranil bi tudi trademark, blagovno znamko. In vse to bi uspešno vodil skrbno izbran menedžer.
Verjamem pa, da ti ta scenarij ni pri srcu. Ni všeč ne sindikatom, ne zaposlenim in ne državi. Je pa zelo realen.
Takle bi imeli, če bi bila Mura v konkretni zasebni lasti. Ker ni, se je tam izvajal socialni mir na račun vzdrževanja delovnih mest. Sedaj bo v tistih koncih države počilo in bo nastala velika socialna bomba. Državne pomoči so v EU zelo omejene, prej pa se je s tem še dalo štukat poslovanje in izmikati stečaju ter kraspati denar za tiste uborne plače.
Ti omenjaš direktorje, v konkretnih primerih pa so izvor problemov lastniki. Ničkolikokrat sem napisal, da ima lastnik pravico zafurati svojo lastnino. Če gre za zasebnega lastnika ima to pravico. Če je lastnik država pa te pravice nima, saj ji te pravice nismo podelili "delničarji" države, torej davkoplačevalci oziroma državljani.
Prepričan sem, da bi pravi zasebni lastnik poskrbel za primerno vodstvo v Muri in Elanu. Še pred tem pa bi iz Mure odpustil 80% zaposlenih, proiuzvodnjo preselil na KItajsko, v SLO pa ohranil dizajn ter marketing oddelek, torej 50 ljudi max.
Ohranil bi tudi trademark, blagovno znamko. In vse to bi uspešno vodil skrbno izbran menedžer.
Verjamem pa, da ti ta scenarij ni pri srcu. Ni všeč ne sindikatom, ne zaposlenim in ne državi. Je pa zelo realen.
Takle bi imeli, če bi bila Mura v konkretni zasebni lasti. Ker ni, se je tam izvajal socialni mir na račun vzdrževanja delovnih mest. Sedaj bo v tistih koncih države počilo in bo nastala velika socialna bomba. Državne pomoči so v EU zelo omejene, prej pa se je s tem še dalo štukat poslovanje in izmikati stečaju ter kraspati denar za tiste uborne plače.
Kaj zdaj tukaj vsi čez direktorje ,če so si ustvarli imajo pravico ,da zapravijo mislim na privatna podjetja. Delavci so pa tisti ,ki so neumni in se pustijo izkoriščat pač naj delajo za male plače. Zakaj bi direktor dal plačo 1000€ ,če pa mu delavec dela za 500€ ,če pa mu ne paše po pa drug saj delovne sile je dovolj.
Zapravljajte kaj ste ustvarili !
Živeli direktorji ,kar tako naprej bog je tudi sebi najprej raj ustvaro preden ga je človeku podaril.
Zapravljajte kaj ste ustvarili !
Živeli direktorji ,kar tako naprej bog je tudi sebi najprej raj ustvaro preden ga je človeku podaril.
Pretiravaš.
Lastnik ima pravico razpolagati in upravljati svoje premoženje, skladno z zakonodajo.
Direktor ima pooblastilo in nalogo ter odgovornost (napram lastniku) primerno upravljati njegovo premoženje. Kaj je primerno določa lastnik, meje pa zopet postavlja zakonodaja.
Delavci imajo pravico, da ne delajo in MOŽNOST, da delajo. Odočijo se sami. So polnoletne, opravilno sposobne osebe. Če tega ne razumejo, bo razumel kdo drug in dobil ter cenil službo in plačo.
Dober lastnik in menedžer se zavedata, da motivirani delavci bolje delajo. Ta ljubezen ne izhaja iz ljubezni do sočloveka temveč iz nespornega dejstva, da lahko motivirani delavci dodatno prispevajo k dobremu poslovanju podjetja in s tem dobičku za lastnika kapitala, vloženega v podjetje
Vprašanje pa je, kako realizirati motivacijo. Na kakšen način, za kakšno ceno, za kakšen benefit in pri katerih delavcih je to potrebno. Pa smo spet pri razlikovanju. Dobrega delavca boš motiviral, slabega pač ne. Če boš oba enako "motiviral" bo demotiviran dober delavec, saj bo njegova nagrada izgubila pomen, saj ne bo odraz dobrega dela temveč uravnilovke. Dober delavec mora vedeti, da je nagrajen zaradi dobrega dela ne pa zato, ker delodajalec pač vsem zdaje nekaj dodatnega denarja. Prej ali slej bo v takšnem okolju dober delavec spoznal, da se ne splača truditi, da se ne splača izstopati po zagnanosti in kakovosti dela, po samoiniciativnosti ter odgovornosti za produkte. Raje bo postal podoben slabemu delavcu ker je z njim že sedaj izenačen pri nagrajevanju.
Zato pa podjetja rabijo bolj fleksibilno delovno zakonodajo. Da bodo lahko enostavno odpustila slabe in ohranila dobre delavce. Razlike med njimi so, le pri plačah in pravicah bi slabi delavci želeli ohraniti uravnilovko zaradi zaščite lastnih interesov.
Lastnik ima pravico razpolagati in upravljati svoje premoženje, skladno z zakonodajo.
Direktor ima pooblastilo in nalogo ter odgovornost (napram lastniku) primerno upravljati njegovo premoženje. Kaj je primerno določa lastnik, meje pa zopet postavlja zakonodaja.
Delavci imajo pravico, da ne delajo in MOŽNOST, da delajo. Odočijo se sami. So polnoletne, opravilno sposobne osebe. Če tega ne razumejo, bo razumel kdo drug in dobil ter cenil službo in plačo.
Dober lastnik in menedžer se zavedata, da motivirani delavci bolje delajo. Ta ljubezen ne izhaja iz ljubezni do sočloveka temveč iz nespornega dejstva, da lahko motivirani delavci dodatno prispevajo k dobremu poslovanju podjetja in s tem dobičku za lastnika kapitala, vloženega v podjetje
Vprašanje pa je, kako realizirati motivacijo. Na kakšen način, za kakšno ceno, za kakšen benefit in pri katerih delavcih je to potrebno. Pa smo spet pri razlikovanju. Dobrega delavca boš motiviral, slabega pač ne. Če boš oba enako "motiviral" bo demotiviran dober delavec, saj bo njegova nagrada izgubila pomen, saj ne bo odraz dobrega dela temveč uravnilovke. Dober delavec mora vedeti, da je nagrajen zaradi dobrega dela ne pa zato, ker delodajalec pač vsem zdaje nekaj dodatnega denarja. Prej ali slej bo v takšnem okolju dober delavec spoznal, da se ne splača truditi, da se ne splača izstopati po zagnanosti in kakovosti dela, po samoiniciativnosti ter odgovornosti za produkte. Raje bo postal podoben slabemu delavcu ker je z njim že sedaj izenačen pri nagrajevanju.
Zato pa podjetja rabijo bolj fleksibilno delovno zakonodajo. Da bodo lahko enostavno odpustila slabe in ohranila dobre delavce. Razlike med njimi so, le pri plačah in pravicah bi slabi delavci želeli ohraniti uravnilovko zaradi zaščite lastnih interesov.
"Na oglasno desko v IUV, ki ima 200 šivilj, smo obesili oglas, pa se ni javil nihče. Z zavoda za zaposlovanje so nam napotili le eno šiviljo in še ta nam je že na vratih povedala, da noče delati pri nas, da samo hoče potrdilo, da bo lahko še prejemala podporo," pravi Drago Janičijevič.
Vir: http://www.finance.si/234311/Razvijali_bi_Toper_%B9ivilj_pa_od_nikoder
Toliko o motivaciji naših delavcev. In s takimi naj bi se menedžerji ukvarjali?
Vir: http://www.finance.si/234311/Razvijali_bi_Toper_%B9ivilj_pa_od_nikoder
Toliko o motivaciji naših delavcev. In s takimi naj bi se menedžerji ukvarjali?
Kaj pa, če bi že enkrat v tej debati ločili "prave" managerje, torej ljudi, ki vodijo zasebna podjetja in so nastavljeni od lastnikov zato, da ta podjetja vodijo uspešno, od tistih, ki so (politično ali podobno) nastavljeni v državnih ali posredno državnih firmah in ki morajo (ali hočejo, ker se jim splača) delati usluge svojim političnim botrom in po nareku skrbeti za socialni mir, ne pa za uspešnost podjetja.
Drugače primerjamo jabolka in hruške.
In v prvem primeru gre (praviloma) za ljudi, ki delajo po najboljših močeh in poskušajo čim bolje najti kompromis med kratkoročnim dobičkom in dolgoročno uspešnostjo (ki vključuje tudi skrb za primerno zadovoljno delovno silo, kjer je to potrebno), v drugem pa licence (kot pri zavarovalnicah, recimo) res ne bi bile odveč. Kar v končni fazi tudi za direktorje velja enako kot za delavce: če se ne strinjaš z delodajalcem (v tem primeru lastnikom), lahko daš mirno odpoved. In če te skrbi, dati bodo politični botri s svojimi zahtevami zafurali licenco, pač prej najdeš novo službo.
Lej, če s svojim denarjem ustanovim podjetje in se nastavim za direktorja, ga lahko mirno zafuram, poplačam upnike, zaprem in odprem novega (če imam za to še kaj denarja). In ga spet zafuram in tako naprej.
Kdo mi sme preprečiti, ta legalno zafuravam svoje firme in izgubljam lastni denar?
