1.2 tsi

miha72

Pripravnik
29. jul 2008
848
1
18
Citat:
Uporabnik AndY1 pravi:
Ziggy ima prav. Pri konstantni hitrosti potrebuješ le energijo premagovanja zračnega in kotalnega upora:
Zračni upor.
Kotalni upor.

Masa vozila se pozna le pri pospeševanju in zaviranju, ne pa pri kontantni hitrosti.

Einsteinova formula prikazuje koliko energije potrebuješ, da dosežeš določeno hitrost z določeno maso, ne pa če imaš konstanto hitrost, oz. si brez pospeška.

P.S.: Energija, potrebna za premagovanje zračnega upora se povečuje z drugo potenco glede na hitrost.
Primer: če voziš 80km/h potrebuješ 30% več energije za premagovanje zračnega upora, kot če bi vozil 70km/h.

Najbolje je to ponazorjeno pri električnih vozilih, kjer se izkoristek motorja pri različnih vrtljajih ne spreminja dosti. Zato doseg električnih vozil, s hitrostjo vožnje tako pada - čisto matematično.
Pri ICE motorjih poraba ne narašča tako hitro, ker se izkoristek ICE motorja povečuje z njegovo obremenjenostjo.

http://www.fiz.e-va.si/lessons/35/
 

AndY1

Guru
Osebje foruma
18. sep 2007
22.104
4.097
113
Točno to, kar sem povedal. Če spreminjamo potovalno hitrost, je masa vozila pomembna, če pa hitrost enakomerna in vozimo po ravni podlagi, pa masa ne vpliva na porabo, ker da zadržujemo hitrost potrebujemo premagovati le trenje in zračni upor.
 

Radirko

Fizikalc
18. avg 2007
6.242
0
36
Citat:
Uporabnik AndY1 pravi:
Točno to, kar sem povedal. Če spreminjamo potovalno hitrost, je masa vozila pomembna, če pa hitrost enakomerna in vozimo po ravni podlagi, pa masa ne vpliva na porabo, ker da zadržujemo hitrost potrebujemo premagovati le trenje in zračni upor.

Trenje je proporcionalno masi, razen ce je koeficient enak 0 (kar za avtomobile ne bo drzalo) ...
 

miha72

Pripravnik
29. jul 2008
848
1
18
Citat:
Uporabnik AndY1 pravi:
Točno to, kar sem povedal. Če spreminjamo potovalno hitrost, je masa vozila pomembna, če pa hitrost enakomerna in vozimo po ravni podlagi, pa masa ne vpliva na porabo, ker da zadržujemo hitrost potrebujemo premagovati le trenje in zračni upor.

Ne znate brati niti enačbe niti prebrati malo daljše razlage in primerov. In še zmeraj tumpate svoje.

Da postavim samo eno vprašanje.

Telesu, ki se hitrost ne spreminja, nima kinetične energije. Ali drži ali ne ??
 

XSIDE

01101010
22. jul 2007
4.406
487
83
::1/128
Telo, ki ima stalno hitrost ima ta čas tudi stalno kinetično energijo, kar pomeni, da je sprememba kinetične energije 0, torej za to ni potrebno opravljati dela, torej ni razlike v masi (A=0) in tudi na porabo masa iz tega vidika ne bi smela vplivati. Seveda, je pa potrebno do določene hitrosti priti, tam se pa (poleg ostalih dejavnikov) pozna (tudi) večja masa -> večja sprememba kinetične energija -> več opravljenega dela -> večja poraba. Teža se pozna tudi pri stalni hitrosti, vendar ne zaradi kinetične energije, pa še to ne toliko, saj gre večino dela za premagovanje zračnega upora, če pa gledamo overall imamo vedno zraven še nekaj posepeševanja, torej se teža avtomobila pozna na porabi, pri daljših vožnjah, kjer večji del vozimo s stalno hitrostjo, pa seveda manj, kot pri stalnem pospeševanju in bremzanju po mestu. Tako nekako si jst razlagam, če povem vse skupaj malo po domače. Če pa je kakšen večji kiks vmes, pa me popravite.
 

AndY1

Guru
Osebje foruma
18. sep 2007
22.104
4.097
113
Citat:
Uporabnik XSIDE pravi:
Telo, ki ima stalno hitrost ima ta čas tudi stalno kinetično energijo, kar pomeni, da je sprememba kinetične energije 0, torej za to ni potrebno opravljati dela, torej ni razlike v masi (A=0) in tudi na porabo masa iz tega vidika ne bi smela vplivati. Seveda, je pa potrebno do določene hitrosti priti, tam se pa (poleg ostalih dejavnikov) pozna (tudi) večja masa -> večja sprememba kinetične energija -> več opravljenega dela -> večja poraba. Teža se pozna tudi pri stalni hitrosti, vendar ne zaradi kinetične energije, pa še to ne toliko, saj gre večino dela za premagovanje zračnega upora, če pa gledamo overall imamo vedno zraven še nekaj posepeševanja, torej se teža avtomobila pozna na porabi, pri daljših vožnjah, kjer večji del vozimo s stalno hitrostjo, pa seveda manj, kot pri stalnem pospeševanju in bremzanju po mestu. Tako nekako si jst razlagam, če povem vse skupaj malo po domače. Če pa je kakšen večji kiks vmes, pa me popravite.

Hvala, da si jim razložil še na drugačen načim. Jaz jim očitno nisem uspel, kljub temu, da je to OSNOVNOŠOLSKA FIZIKA!

Lahko pa še ponazorimo drugače. Če v brezgravitacijskem vesolju izstrelimo 2 kapsuli, eno težko 1 tono, drugo težko 10 ton in obe z enako hitrostjo v isto smer, jima ni potrebno dodajati energije za vzdrževanje hitrosti, ker (teoretično) ničesar, ki bi jima jo jemalo.

Enako je na cesti. Pri konstantni hitrosti, na vodoravni podlagi, masa vozila vpliva LE posredno na kotalni upor (upor vrtenja in deformacije koles na podlago). Na aerodinamični upor vpliva oblika vozila.

Pa se vrnimo na temo. Upam, da smo razčistili osnove fizike.
 

der_Alte

Fizikalc
21. jul 2007
2.063
10
38
Zemlja
alte.aufbix.org
Zdaj mi pa povej kje boš našel ceste, ki gredo po ravnem. Že v severni Italiji (recimo do Torina), se ti samo dozdeva da gredo ceste povsem po ravnem.

Ali drugače, kje boš vozil polno naloženega Passata 1.2 TSI 1000km v eno smer, kjer je končna postaja Ljubljana, da ne boš šel čez hribe in da bo povprečna hitrost čez 100km/h? Odgovor je seveda... nikjer.

Mimogrede, masa avtomobila se z vožnjo manjša. Pa kotalni upor ni vse. Vsi ležaji in pogonski sklop že sam pobirajo energijo.
 

XSIDE

01101010
22. jul 2007
4.406
487
83
::1/128
Citat:
Uporabnik jonny77 pravi:
je kiks. nič nisi napisal o 1.2 tsi

O 1.2 TSI konkretno res nisem nič napisal, sem samo dodal svoj del oziroma poskušal še enkrat razložiti, kar ste tudi drugi že povedali, glede razlike v porabi istiga motorja (1.2 TSI) v različnih avtomobilih.

Lahko pa dodam še to, da sem se nekaj časa nazaj peljal s Polom 1.2 TSI, ki se mi je zdel prav lepo živahen. Pri bajti je sicer Polo 1.4 atmosferc z 85KM in je razlika v vožnji kar očitna. Zadnjič pa sem imel priložnost peljati Golfa z isto mašino in se kar pozna, da je avto večji in težji. Drugače je pa za neko umerjeno vožnjo več kot dovolj moči, tja do 100km/h gre sploh čisto solidno, presenečen sem bil, koliko moči je na voljo v nizkih obratih (seveda glede na konje in dejstvo, da gre za bencinarja). Sem pa opazil, da je v nižjih obratih večino veselja. Prestava ali dve nižji, ga malo zavrtiš v obrate, pa se ne zgodi nič (če primerjam s tem kaj da ven že tam pr 2000-3000 rpm). Vrjetno je polžek precej majhen, tako da da že zelo kmalu kar nekaj od sebe, v višjih obratih ga pa zmanjka in se pozna, da ima motor majhno prostornino. Je pa izjemno tih, v Golfu sem pri ugasnjem radiu slišal uglavnem ventilacijo, motorja pa skoraj nič.

Pod črtom, se mi zdi ta motor za v Polota super, v kakšnem večjem avtu kot sta Golf in Octavia, pa bi sam, če bi bilo le možno, izbral nekaj močnejšega. Marsikomu vrjetno zadostuje, vseeno pa me skrbi kako je z naložim avtom. Za prevoz 4-5 oseb, poln prtljažnik + kovček ter surfi na strehi (kot poleti izgleda naš avto) je vseeno potrebno malo več moči, sploh v kakšen klanec (Octavio, sploh pa kravana, se da vrjetno kar dobro naložiti). Pa tudi na sploh imam raje kakšnega konjiča več kot manj v avtu, težko pa govorimo o tem, kaj je "dovolj", najbolj pomembno je, da vsak izbere tisto, kar njemu zadostuje.
 

AndY1

Guru
Osebje foruma
18. sep 2007
22.104
4.097
113
Citat:
Uporabnik der_Alte pravi:
Zdaj mi pa povej kje boš našel ceste, ki gredo po ravnem. Že v severni Italiji (recimo do Torina), se ti samo dozdeva da gredo ceste povsem po ravnem.

Ali drugače, kje boš vozil polno naloženega Passata 1.2 TSI 1000km v eno smer, kjer je končna postaja Ljubljana, da ne boš šel čez hribe in da bo povprečna hitrost čez 100km/h? Odgovor je seveda... nikjer.

Mimogrede, masa avtomobila se z vožnjo manjša. Pa kotalni upor ni vse. Vsi ležaji in pogonski sklop že sam pobirajo energijo.

Dlakocepiš. Veš, da smo govorili o teoriji.
 

Clancy

Majstr
20. avg 2007
835
400
63
Citat:
Uporabnik XSIDE pravi:

Lahko pa dodam še to, da sem se nekaj časa nazaj peljal s Polom 1.2 TSI, ki se mi je zdel prav lepo živahen. Pri bajti je sicer Polo 1.4 atmosferc z 85KM in je razlika v vožnji kar očitna. Zadnjič pa sem imel priložnost peljati Golfa z isto mašino in se kar pozna, da je avto večji in težji. Drugače je pa za neko umerjeno vožnjo več kot dovolj moči, tja do 100km/h gre sploh čisto solidno, presenečen sem bil, koliko moči je na voljo v nizkih obratih (seveda glede na konje in dejstvo, da gre za bencinarja). Sem pa opazil, da je v nižjih obratih večino veselja. Prestava ali dve nižji, ga malo zavrtiš v obrate, pa se ne zgodi nič (če primerjam s tem kaj da ven že tam pr 2000-3000 rpm). Vrjetno je polžek precej majhen, tako da da že zelo kmalu kar nekaj od sebe, v višjih obratih ga pa zmanjka in se pozna, da ima motor majhno prostornino.

Se strinjam, hitro ga zmanjka, ampak se mi zdi, da se z OMW-jevim super 100 bencinom, dosti raje zavrti v višje obrate.
 

hooger

Fizikalc
5. sep 2007
1.986
17
38
Bled
Citat:
Uporabnik AndY1 pravi:
Citat:
Uporabnik XSIDE pravi:
Telo, ki ima stalno hitrost ima ta čas tudi stalno kinetično energijo, kar pomeni, da je sprememba kinetične energije 0, torej za to ni potrebno opravljati dela, torej ni razlike v masi (A=0) in tudi na porabo masa iz tega vidika ne bi smela vplivati. Seveda, je pa potrebno do določene hitrosti priti, tam se pa (poleg ostalih dejavnikov) pozna (tudi) večja masa -> večja sprememba kinetične energija -> več opravljenega dela -> večja poraba. Teža se pozna tudi pri stalni hitrosti, vendar ne zaradi kinetične energije, pa še to ne toliko, saj gre večino dela za premagovanje zračnega upora, če pa gledamo overall imamo vedno zraven še nekaj posepeševanja, torej se teža avtomobila pozna na porabi, pri daljših vožnjah, kjer večji del vozimo s stalno hitrostjo, pa seveda manj, kot pri stalnem pospeševanju in bremzanju po mestu. Tako nekako si jst razlagam, če povem vse skupaj malo po domače. Če pa je kakšen večji kiks vmes, pa me popravite.

Hvala, da si jim razložil še na drugačen načim. Jaz jim očitno nisem uspel, kljub temu, da je to OSNOVNOŠOLSKA FIZIKA!

Lahko pa še ponazorimo drugače. Če v brezgravitacijskem vesolju izstrelimo 2 kapsuli, eno težko 1 tono, drugo težko 10 ton in obe z enako hitrostjo v isto smer, jima ni potrebno dodajati energije za vzdrževanje hitrosti, ker (teoretično) ničesar, ki bi jima jo jemalo.

Enako je na cesti. Pri konstantni hitrosti, na vodoravni podlagi, masa vozila vpliva LE posredno na kotalni upor (upor vrtenja in deformacije koles na podlago). Na aerodinamični upor vpliva oblika vozila.

Pa se vrnimo na temo. Upam, da smo razčistili osnove fizike.

nič ne bi bilo narobe, če bi si za tele fizikalne umotvore naredila svojo temo....
confused-1.gif