No pa si preberimo ta članek:
http://www.monitor.si/clanek/dosje-digitel-amp-mobitel/
Mobitel
Podjetje Digitel je konec aprila na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložilo odškodninsko tožbo v višini 315 milijonov evrov (75 milijard nekdanjih tolarjev) proti Republiki Sloveniji zaradi poslovne škode, ker so mu državni organi sredi 90. let prejšnjega stoletja preprečili vstop na trg digitalne mobilne telefonije (GSM).
Podjetje Digitel je bilo ustanovljeno že leta 1994 z namenom ponujanja storitev telefonije GSM, vendar nikoli ni začelo zares poslovati (pa čeprav je že pred Mobitelom začelo s postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj!), saj naj bi ga državni organi ves čas obravnavali diskriminatorno v korist "državnega" Mobitela in kasneje v korist "nacionalnega" Si.Mobila.
Zgodba o tem, kako Digitel, ki je sodeloval na razpisih, ni nikoli postal operater mobilne telefonije GSM, je v bistvu zgodba o tem, kako je
operater GSM postal Mobitel, čeprav se nikoli ni udeležil nobenega razpisa. To je zgodba o državi, ki meni, da lahko v ekonomskem interesu podjetja, ki je slučajno v njeni lasti, z zakonom omeji konkurenco na trgu v nasprotju s 74. členom Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotovlja svobodno gospodarsko pobudo in hkrati prepoveduje omejevanje konkurence, razen tega pa da lahko z zakonom v nasprotju s 14. členom Ustave RS povzroča diskriminacijo pri zagotavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Po ustavni pritožbi Digitela je Ustavno sodišče 10. 7. 1997 nedvoumno ugotovilo, da po tedaj veljavni ureditvi (ob pridobitvi ustreznih radijskih dovoljenj) ne bi smelo biti razlike med Mobitelom in preostalimi zainteresiranimi podjetji za opravljanje storitev mobilne telefonije GSM in da je bil monopol Mobitelu podeljen brez zakonske podlage, s čemer je bila onemogočena konkurenca na trgu storitev GSM v Sloveniji. To pa je, po mnenju Ustavnega sodišča, nedvomno povzročalo škodo tako konkurenci kot tudi potrošnikom.
Tudi Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 25. 1. 2005 zapisalo, da je Slovenija s tem, ko je ustvarila (Mobitelov) monopol, ravnala nezakonito in protipravno.
Si.mobil
Prvi razpis GSM 1997
Po sprejetju Zakona o telekomunikacijah (ZTel) maja 1997 je Vlada RS novembra 1997 objavila prvi javni razpis za podelitev dveh koncesij GSM. Razpisno dokumentacijo je sicer dvignilo 11 podjetij, na razpis pa sta se prijavili samo dve podjetji, Digitel in Si.Mobil.
Koncesijo je vlada februarja 1998 podelila Si.Mobilu, potem ko je med razpisom spreminjala kriterije izbire in druge koncesije sploh ni podelila. Si.Mobil je storitve začel tržiti marca 1999, dobra tri leta za Mobitelom, ki mu je do takrat uspelo pridobiti že več kot dvesto tisoč uporabnikov in se razpisa sploh ni udeležil.
Digitel se je na sklep vlade o podelitvi koncesije Si.Mobilu pritožil na Upravno sodišče, ki je sklep vlade odpravilo in pritrdilo pritožniku, da je bilo možno zakonito pridobiti koncesije le na podlagi javnega razpisa, v skladu z merili in pogoji ter na podlagi zakonito izvedenega postopka. Sodbo je leta 2001 potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
Vendar pa je Vlada sprejela nov sklep o podelitvi koncesije Si.Mobilu, še preden je postala odločba Upravnega sodišča pravnomočna, toda o tem ni obvestila niti Upravnega sodišča niti pritožnika Digitela, čeprav ji je to nalagal Zakon o upravnem sporu.
Čisti računi pri Mobitelu in SI.mobilu? Zagotovo ne
Slovenski politiki:
- "Na področju telekomunikacij so se srečevali številni politični, strankarski in "ostap-benderski" interesi. Na mestu, na katerem sem bil (generalni sekretar LDS - op.p.), sem se zelo hitro znašel v navzkrižju teh interesov ter srečal z raznimi skušnjavci in skušnjavami. Skupina znotraj Peterletove SKD si je zamislila, da mora država "šenkati" koncesijo njihovemu Detlu 5, tu je bil s svojimi računicami Digitel, še pred tem Iskra Telekom ... Tu je morala vlada - in moj vpliv na to ni nobena skrivnost - potegniti določene poteze, da prepreči tovrstne razprodaje in s tem onemogoči razne finančne odvode. Če LDS ne bi imela take moči in vloge, bi bile mobilne telekomunikacije precej manj razvite, vrednost državnega premoženja, ki ga prek Telekoma predstavlja Mobitel, pa za faktorje nižja." (Gregor Golobič, Finance, 19. 1. 2004)
-"Odločba, s katero naj bi se družbi Mobitel d.d. dodelilo operaterstvo GSM sistema na 900 Mhz frekvenčnem pasu v Republiki Sloveniji, po mojem mnenju nima podlage v 7. členu Zakona o sistemih zvez." (Zvonko Bajec, direktor URST, na sestanku na MPZ 11. 1. 1996)
- "Ustavno sodišče se strinja s pobudnikom (Digitelom - op.p.), da takšna razlaga (Zakona o sistemu zvez - op.p.), kot izhaja iz mnenja MPZ z dne 10. 1. 1996 in kasneje iz dejanj Uprave (RST) in MPZ (po nalogu Vlade), sploh ni bila možna." (Delna odločba Ustavnega sodišča, 10. 7. 1997)
- "Prav tako menimo, da je dopustno koncesije pridobiti le na podlagi javnega razpisa z jasno določenimi merili, skladnimi z zakonom, ... predvsem zaradi preprečitve arbitrarnosti pri podeljevanju koncesij in zaradi vzpostavitve enakopravnosti konkurentov." (Državni zbor Republike Slovenije, 1998)
- "O podelitvi koncesije lahko Vlada Republike Slovenije odloča po prostem preudarku, ... Zaradi različnih podatkov v ponudbah Simobil in Digitela je bilo potrebno določiti bolj podroben način ocenjevanja." (Nevenka Črešnar Pergar, generalna sekretarka vlade RS, 1998)
-
"Glavno ozadje vseh zapletov (ob uvajanju GSM - op.p.) je močno povezano s strateškim interesom stranke LDS, ki ga je udejanjal generalni sekretar Gregor Golobič skupaj z vodstvom Mobitela in njihovimi dobavitelji." (dr. Miro Rozman, državni sekretar za telekomunikacije, Finance, 7. 3. 2001)
ekster, kaj so druga mobilna omrežja za Tušmobilovega uporabnika? 
