Naslov teme pove vse. Če se sliši še tako čudno mi odločamo, morda kot posameznik lahko narediš malo, dejstvo pa je, da nam manjka enostnosti in konca zaplankanosti, ki je ni videti konca. Vsak vidi še samo sebe in sebe only. Fovšija. Priporočam branje
Mazzinijevega bloga, ki lepo zajema določene stvari. Obstaja še par drugih postov tam, ki so vredni branja.
Veste kaj je žalostno, da nas je mentaliteta posrkala vase. Priznam, da sem občasno tipičen slovencelj, občasno. Podobno kot če pogledamo promet pri nas. Tak kaos težko še kje najdeš in enako je v glavah. To kar imamo na oblasti in vse kar je povezano smo si sami izbrali, lepo ali grdo, tako to je. Nismo se uprli, nismo stopili skupaj in verjetno se to tudi še dolgo ne bo zgodilo. Ampak povsod je podobno kar se politike tiče. Ponekod imajo rešena nekatera področja bolje, drugod slabše, nikjer ni idealno razen morda, če imaš na računu par milijonov evrov in živiš ob obali nekje v toplih krajih in se ti sladko jebe za vse. Večina se ne zadeva da smo vseeno lahko veseli, da živimo kjer živimo. Relativno malo kriminala, naravo, vse na dohvatu ruke. Če bi še ljudje bili malce bolj naravnani za gledanje okoli sebe in ne videli vsega skozi denar bi bilo mnogo lepše. Ok, pa malce več pravnega reda, predvsem hitrega ne bi škodilo. Ampak težka bo, majhni smo, poznamo se in vsak ima Jožata, ki ga bo zrihtal preko vrste. Vsak bi moral začeti pri sebi, ampak se bojim, da smo daleč od tega. Krčevito se borimo za svojo lastnino, ki nam pomoje pomeni največ. Še bolj se zapiramo in postajamo zadrgnjeni do amena.