Citat:
Uporabnik novaa pravi:
Citat:
ASCAP (the same folks who went after Girl Scouts for singing around a campfire) appears to believe that every time your musical ringtone rings in public, you're violating copyright law by "publicly performing" it without a license. At least that's the import of a brief [2.5mb PDF] it filed in ASCAP's court battle with mobile phone giant AT&T.
ne me jebat
Ja, če bi držalo, kar piše v zgornjem citatu oz. v celotnem povzetku, bi bilo res lahko precej smešno. Ampak v resnici gre za nekaj drugega.
Članek, iz katerega je vzet citat, je v izvirniku objavila organzacija, ki deluje pod nazivom Electronic Frontier Foundation (EFF). Ta organizacija naj bi se zavzemala za svobodo javnega izražanja, zasebnosti, pravic potrošnika itd., skratka vrednot, ki se jih danes vedno pogosteje omenja tudi takrat, ko je govora o internetu ter (ne)nadzorovanem širjenju informacij in (avtorsko zaščitenih) vsebin. V tem članku naj bi Fred Von Lohman, pravni zastopnik EFF in specialist za intelektualno lastnino, povzel bistvo spora med kolektivno organizacijo ASCAP (torej ameriško "različico" SAZAS) in amerškim mobilnim operaterjem AT&T. Po Lohmanovih besedah ASCAP zatrjuje, da vsakič, ko uporabniku njegov mobilni aparat v javnosti zazvoni z glasbenim ringtonom, uporabnik s tem krši zakon o avtorskih pravicah. Po mojem mnenju pa to sploh ni predmet sodnega spora.
AT&T med drugim svojim strankam ponuja znano storitev, imenovano "ringtones". Ker gre (ali kadar gre) za kopiranje zaščitenih vsebin ter uporabo v komercialne namene (vsak prenos melodije na svoj telefon uporabnika stane 2.49 USD), je AT&T za to dolžan pridobiti soglasje nosilcev pravic (avtorjev in izvajalcev posameznega dela oz. njihovih pooblaščenih zastopnikov). lz argumentov ASCAP je razvidno, da AT&T za vsak prenos direktno plačuje imetnikom pravic dogovorjeno licenčno nadomestilo (povprečno naj bi to znašalo okoli 30 centov - podatek iz drugih virov). Kar pa naj bi bilo sporno je neplačevanje nadomestila za javno predvajanje, ki se, tako kot pri nas in v EU, tudi v Ameriki uveljavlja obvezno kolektivno, preko organizacij ASCAP (American Society of Composers, Authors and Publishers) in BMl (Broadcast Music inc.).
Ringtone vs. "fair use"
ASCAP v svojem sodnem procesu zatrjuje, da gre vsakokrat, ko ringtone zazvoni v javnem prostoru, za javno priobčitev glasbenega dela in se pri tem sklicuje tudi na zakon. Javno predvajanje zaščitenih avtorskih del je dovoljeno zgolj s privoljenjem kolektivne organizacije, ki ščiti avtorsko delo, oz. z izpolnjevanjem obveznosti do nje (s plačilom tarife), v nasprotnem primeru gre za kršitev zakona. Vendar pa zakon vsebuje tudi izjemo, t.i. "fair use" (107. člen US Copyright law), ki dovoljuje prosto uporabo oz. javno priobčitev v izjemnih primerih, na primer ko se delo nikakor ne izkorišča za kakršnokoli posredno ali neposredno komercialno ali drugo materialno korist. Članek navaja, da naj bi po mnenju ASCAP vsak, ki mu v javnosti zaigra ringtone, kršil zakon, pri tem pa omeni, da bi po tej logiki bil v prekršku vsak, ki glasbo posluša v kabrioletu ali pri spuščenih šipah, kar pa ni res, saj gre v obeh primerih za tipičen "fair use".
ASCAP v resnici v svojih argumentih temu ne nasprotuje in uporabnika telefona ne označuje za kršitelja. Nadomestilo za javno priobčitev bi moral po njegovem plačevati AT&T, v procesu pa izpostavi dve situaciji:
1. Preview (predposlušanje) je javna priobčitev
AT&T v svoji ponudbi uporabniku ponuja tudi brezplačno opcijo predposlušanja melodije v dolžini do 30 sekund. Ker gre za kratek in brezplačen odlomek, naj bi šlo po mnenju AT&T za "fair use". ASCAP temu nasprotuje z argumentom, da z opcijo predposlušanja AT&T pospešuje prodajo (beri ustvarja dobiček) svojih storitev oz. izdelkov - ne samo prenosa točno tiste melodije, za katero je predposlušanje na voljo, ampak tudi ostalih izdelkov.
2. Namen ringtona je tudi njegovo javno predvajanje
ASCAP trdi, da je rington ustvarjen z namenom, da ga uporabnik uporablja v javnosti. To trditev podkrepi z več argumenti. Eden takšnih je tudi, da AT&T ringtone oglašuje kot nekakšno personalizacijo uporabnikovega aparata, podobno kot na primer kozmetiko, v smislu "...in katero melodijo si boste nadeli danes?...", iz česar naj bi se jasno sklepalo, da se z ringtonom uporabnik tudi identificira v javnosti. Zato je po mnenju ASCAP očitno, da spodbujanje zvonenja v javnosti predstavlja pomemben faktor pri ustvarjanju zaslužka podjetja. lzrazi tudi dvom, da bi v nasprotnem primeru uporabniki plačevali 2.49 USD za ringtone, če imajo za namen poslušanja na voljo enake melodije po bistveno nižjih cenah (Amazon.com, 0.89 - 0.99 USD).
ASCAP zato meni, da bi moral v primeru ringtonov AT&T (in ne uporabniki telefonov, kot navaja članek!!) plačevati nadomestilo za javno priobčitev (po tarifi 2% zaslužka od vsakega prenosa), tako kot je to pri večini drugih operaterjev.