Problem prometa ni sama kompleksnost, ker ga nima nihče namena opazovati na mikronivoju. Še na makronivoju, v smislu masnega toka ali česa podobnega, se nam ne sanja, kaj bo rešitev samega problema. Na mikronivoju pa drugega principa kot trial-and-error sploh ni za pričakovati.
Teorija kaosa je morda že sama po sebi revolucionarna, ker dokazuje nekaj, kar je skregano z zdravo pametjo. Namreč, da imamo popolnoma deterministični sistem, ki pa ob majhnih spremembah vhodnih podatkov popolnoma spremeni obnašanje. Pri tem mislim na to, da si sama narava rešitev med sabo ni podobna.
Pravzaprav lažje pišem, kaj vse nam še manjka, kot, kaj vse že imamo zakoličeno kot dokončno znano. Problem dolgoročnega podnebja je recimo zadeva, o kateri se gladko lahko izkaže, da se njem popolnoma motimo. Še tega ne vemo, ali smo med dvema ledenima dobama ali ne, in kakšen vpliv ima človek celotno dogajanje.
Da o človeški družbi in njenem pridobitnem delu, ekonomiji, sploh ne začnem. Ker se vedno znova izkazuje, da teorije v ekonomiji niso nič drugega kot hipoteze. Ob popolnih predpostavkah na mikronivoju znamo povedati marsikaj, ampak te teorije dejanskega stanja niti oplazijo ne. Vraga, še košarica dobrin je aboten poskus, kako iz posameznikovega mikronivoja makroekonomist poskuša inducirati posledice spremembe določenih cen na celotno populacijo.
Moja poanta: ne strinjam se, da sedanja znanost izjemno dobro opisuje vse okoli nas. Prav obratno, današnja znanost je šele dodobra odkrila, česa vsega ne poznamo in s sedanjimi sredstvi nismo sposobni ugotoviti. Morda je ravno to največja mentalna revolucija v zadnjem času. Dobro obladamo stabilne (linearne) deterministične modele, pri vsem drugem smo pa na žalost ali na srečo šele povsem na začetku.
Teorija kaosa je morda že sama po sebi revolucionarna, ker dokazuje nekaj, kar je skregano z zdravo pametjo. Namreč, da imamo popolnoma deterministični sistem, ki pa ob majhnih spremembah vhodnih podatkov popolnoma spremeni obnašanje. Pri tem mislim na to, da si sama narava rešitev med sabo ni podobna.
Pravzaprav lažje pišem, kaj vse nam še manjka, kot, kaj vse že imamo zakoličeno kot dokončno znano. Problem dolgoročnega podnebja je recimo zadeva, o kateri se gladko lahko izkaže, da se njem popolnoma motimo. Še tega ne vemo, ali smo med dvema ledenima dobama ali ne, in kakšen vpliv ima človek celotno dogajanje.
Da o človeški družbi in njenem pridobitnem delu, ekonomiji, sploh ne začnem. Ker se vedno znova izkazuje, da teorije v ekonomiji niso nič drugega kot hipoteze. Ob popolnih predpostavkah na mikronivoju znamo povedati marsikaj, ampak te teorije dejanskega stanja niti oplazijo ne. Vraga, še košarica dobrin je aboten poskus, kako iz posameznikovega mikronivoja makroekonomist poskuša inducirati posledice spremembe določenih cen na celotno populacijo.
Moja poanta: ne strinjam se, da sedanja znanost izjemno dobro opisuje vse okoli nas. Prav obratno, današnja znanost je šele dodobra odkrila, česa vsega ne poznamo in s sedanjimi sredstvi nismo sposobni ugotoviti. Morda je ravno to največja mentalna revolucija v zadnjem času. Dobro obladamo stabilne (linearne) deterministične modele, pri vsem drugem smo pa na žalost ali na srečo šele povsem na začetku.
