Šaolini

Sulc

Fizikalc
22. avg 2007
982
176
43
Citat:
Uporabnik Jernej pravi:
Citat:
Uporabnik stein pravi:
Letalo se upira zakonu gravitacije. Torej je nateg.

Pa ti menda veš, da v fiziki poznamo še kaj drugega kot gravitacijo, ne?

Danes. Nekoč pa niso in se je ideja letala zdela nora. Danes pa TI ideje, ki bodo morda fizikalno potrjene v prihodnosti, označuješ za neumne.
Morda verjameš, da je znanstveno odkrivanje končano.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Citat:
Uporabnik Sulc pravi:
Jaz sem dobil občutek, da ti ožigosaš kot nateg vse, česar z zakoni fizike ne znaš (morda niti kdo drug) razložiti. Kar ne pomeni nujno, da je v nasprotju. Le naše znanje je preplitvo, da bi si vse znali razložiti že na osnovnem nivoju, kaj šele pri interakcijah (npr. vpliv različnih sevanj).
Zame je tudi tak pristop naiven.


Že v eni drugi temi sem tiste, ki se z mojo definicijo "natega" ne strinjajo, naj:

Citat:
Povej mi eno stvar na velikostnem nivoju od 1E-9 metra do 1E+9 metra, za katero niso pojasnjene fizikalne osnove in kjer nas trenutno pri razvoju ne ovira samo nezadostna računska moč za ustrezne simulacije.
A ti resno misliš, da bodo v prihodnosti odkrili neke izjemne novosti, ki bodo pomenile revolucijo na velikostni skali človeka? A imaš vsak kakšen indic, ki bi namigoval na to?

Argumenta "Mi smo samo tako neverjetno zabiti in naši zanamci se nam bodo samo smejali, kako smo zavračali homeopatijo [na tem mestu vstavi poljuben očiten nateg]." enostavno ne morem sprejeti, saj je v nasprotju z osnovami racionalnega pristopa k raziskovanju. Torej, da je breme dokaza na avtorju neke teorije.
Citat:

Description of Burden of Proof

Burden of Proof is a fallacy in which the burden of proof is placed on the wrong side. Another version occurs when a lack of evidence for side A is taken to be evidence for side B in cases in which the burden of proof actually rests on side B. A common name for this is an Appeal to Ignorance. This sort of reasoning typically has the following form:

Claim X is presented by side A and the burden of proof actually rests on side B.
Side B claims that X is false because there is no proof for X.
In many situations, one side has the burden of proof resting on it. This side is obligated to provide evidence for its position. The claim of the other side, the one that does not bear the burden of proof, is assumed to be true unless proven otherwise. The difficulty in such cases is determining which side, if any, the burden of proof rests on. In many cases, settling this issue can be a matter of significant debate. In some cases the burden of proof is set by the situation. For example, in American law a person is assumed to be innocent until proven guilty (hence the burden of proof is on the prosecution). As another example, in debate the burden of proof is placed on the affirmative team. As a final example, in most cases the burden of proof rests on those who claim something exists (such as Bigfoot, psychic powers, universals, and sense data).


Bill: "I think that some people have psychic powers."
Jill: "What is your proof?"
Bill: "No one has been able to prove that people do not have psychic powers."


Če sem jaz zaradi tega naiven, kako naiven je šele tisti, ki za vsak nateg reče "Uh, kaj pa če je vse res..."
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Citat:
Uporabnik MViper pravi:
Pravi Shaolini niso showboat attention money grabbing whores
grims-1.gif

zmaga.gif
 

Sulc

Fizikalc
22. avg 2007
982
176
43
Se strinjam, da je naivnost v smislu "kaj pa, če je vse res" najbolj boleča
smile-1.gif

In tudi s tem, da je breme dokazovanja na tistem, ki trditev postavi. Kadar jo želi dokazati.

Ne strinjam se pa s tvojim pričakovanjem, da je "vse do nano nivoja že odkrito". Poglej, koliko mnenj se kreše okrog vplivov na okolje. In na diametralno nasprotnih straneh si stojijo strokovnjaki. Takih področij je verjetno precej.
 

luknjac

Pripravnik
21. feb 2008
374
13
18
"
Povej mi eno stvar na velikostnem nivoju od 1E-9 metra do 1E+9 metra, za katero niso pojasnjene fizikalne osnove in kjer nas trenutno pri razvoju ne ovira samo nezadostna računska moč za ustrezne simulacije.
A ti resno misliš, da bodo v prihodnosti odkrili neke izjemne novosti, ki bodo pomenile revolucijo na velikostni skali človeka? A imaš vsak kakšen indic, ki bi namigoval na to?
"

Ja mislim da bo še ogromno stvari odkritih. Če pa ti misliš da smo odkrili že vse, mi je pa zelo žal. Pa ne za tebe, ampak za mene, ker me zdravijo dohtarji kot si ti, prepričani da so "pojedli" celo znanje sveta.
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
34.176
16.447
113
včasih je bila Zemlja ravna ploskev. na želvah, pa slonih pa nevemkaj še. aja pa bila je v središču vesolja, še sonce se je vrtelo okoli nje. to je tko (bilo). pa pika.

naša fizika in razne energije (kot npr. či) pa tako ali tako ne gredo ravno najbolje skupaj. sam to je itaq fake, ker znanstveno fizično gledano to takoalitako ni dokazljivo, torej ni resnično. tako kot je zemlja bila ploščata, saj ni do takrat še nihče mogel dokazati, da temu ni tako. če je pa kdo hotel iti to preverit, je pa tako ali tako padel čez rob. tako da brezvezeze da sprobavaš, zemlja je plošč... pardon, či in vse te energetske fore so nateg.
 

stein

Fizikalc
16. sep 2007
19.575
1
36
Okroglost zemlje so sicer odkrili že v antiki. In tudi premer izmerili.
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
34.176
16.447
113
jp. kaj pa je bilo prej? ...pač samo primer "odkritega" in "dokončnega". in ja, cel kup generacij naprej se bodo smejali naši gluposti. če bo človeštvo do takrat sploh preživelo.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.180
11.086
113
kod Džej-Zija
Na tvojo žalost ne drži teorija, da ne vemo samo še stvari, pri katerih smo računsko omejeni. V resnici se matematika in fizika razvijata na dnevnem redu, kar dokazujejo tudi izvirni članki, tudi znotraj omenjenega velikostnega razreda.

Nekoč (v 17. stoletju) se je že en slavni matematik nehaj ukvarjati z raziskovalno dejavnostjo, misleč, da je vse pomembno že odkrito. No, proti koncu življenja se je spet začel, ko je ugotovil svojo zmoto. Da o tem, kakšna je matematika danes proti tisti iz 17. stoletja po količini novega znanja, sploh ne izgubljam besed.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Jaz govorim o fundamentih znanosti, ki bi imeli kakršenkoli vpliv na naše dojemanje in raziskovanje makrosveta okoli sebe.

Kaj pa se je spremenilo s pojavom kvantne mehanike? A smo na nivoju človeka odkrili kaj novega? Popolnoma in čisto nič. Vse v našem telesu se ravno po načelih Newtonove fizike, Mendlove in Darwinove biologije ter Mendeljejeve kemije.

Imam precej dobro znanje o biologiji na sploh in se zdajle ne spomnim ene same stvari, za katero bi lahko rekel, da je ne znamo pojasniti z zgoraj našteto znanostjo. Oziroma da lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je trenutna nezmožnost pojasnila posledica česa drugega, kot pomanjkljive računske moči.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
V resnici se matematika in fizika razvijata na dnevnem redu, kar dokazujejo tudi izvirni članki, tudi znotraj omenjenega velikostnega razreda.

Lahko kakšen primer? S poudarkom na znotraj velikostnega razreda .
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Ne izogibam se, samo nisem še uspel napisati nič na to temo.

O teoriji kaosa menim, da je poizkus pojasnitve kompleksnih sistemov, kjer najverjetneje še ne poznamo vseh začetnih pogojev in/ali imamo omejene možnosti simulacije (npr. vreme). O samem butterfly effectu, ki iz tega izhaja, pa imam precejšnje dvome. Da lahko nek dogodek propagira svoj efekt neomejeno skozi prostor in čas, se mi zdi sila neverjetno in predvsem nenaravno. Efekt s časom in oddaljenostjo sladi in če ti zdejle prdneš, močno dvomim, da bo zaradi tega čez pol leta nekje na drugem koncu sveta hurikan. Oziroma na nekem drugem planetu for that matter.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.180
11.086
113
kod Džej-Zija
Jaz ti pa z lahkoto naštejem primere iz realnega življenja, ki jih sedanja znanost ne zna obravnavati. Primer je promet. Teorija prometa skupaj z hardcore matematiko in fiziko trenutno še enega pasu brez uvozov in izvozov ne zna simulirati, kaj šele promet v celoti. Vse, kar deluje, je čisto sporadično po principu trial-and-error. Šele sedaj se izvaja pristope, ki bi znali voditi do rešitve, in šele sedaj se sluti, kako naj bi rešitev zgledala. Pri tem računalniki in njihova moč nimajo nobene vloge, ker ljudje nismo zmožni napisati modela, ki naj bi ga računalniki obdelovali.

Če hočeš nadaljne primere, povej, ti jih z lahkoto sproduciram.
 

mosseero

fizik´alc
3. sep 2007
20.180
11.086
113
kod Džej-Zija
Citat:
Uporabnik Jernej pravi:

Ne izogibam se, samo nisem še uspel napisati nič na to temo.

O teoriji kaosa menim, da je poizkus pojasnitve kompleksnih sistemov, kjer najverjetneje še ne poznamo vseh začetnih pogojev in/ali imamo omejene možnosti simulacije (npr. vreme). O samem butterfly effectu, ki iz tega izhaja, pa imam precejšnje dvome. Da lahko nek dogodek propagira svoj efekt neomejeno skozi prostor in čas, se mi zdi sila neverjetno in predvsem nenaravno. Efekt s časom in oddaljenostjo sladi in če ti zdejle prdneš, močno dvomim, da bo zaradi tega čez pol leta nekje na drugem koncu sveta hurikan. Oziroma na nekem drugem planetu for that matter.

Takole razumevanje sveta je pogojeno z našimi čutili, ki večino dogodkov okoli nas dojemajo stabilno in predvidljivo. Na žalost pa pol našega sveta ne funkcionira na ta način. Primer je vreme. Čeprav so posamezni delci vremena podvrženi newtonovski mehaniki, pa pojava kot celote ne moremo obvladovati. Zakaj? Vzrok je fizika, bolj natančno Navier-Stokesova enačba, ki vsebuje notri en nadležen kvadratni člen. Tisti člen povzroča, da je rešitev enačbe nestabilna. Nestabilnost pomeni, da majhna sprememba vhodnih (začetnih) ali robnih pogojev povzroči nesorazmerno velike spremembe v rezultatu. Tega še tako močan in zmogljiv računalnik nikoli ne bo zmožen odpraviti. Morda bomo čez desetletja z 90% verjetno točnostjo lahko napovedali vreme za 10 dni vnaprej. Nismo pa niti blizu temu, da bi ta trenutek lahko napovedali, kakšna bo prihajajoča zima, kaj šele naslednja ali zima čez 200 let.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Promet je izjemno kompleksen sistem, priznam. Ampak ali obstaja kakšen indic, da je za tem problem razen njegove kompleksnosti še kaj več kot le to? Nisva se najbolje razumela. Zanima me, katero odkritje v naravoslovju je v zadnjih letih (ali pa bo v bližnji prihodnosti) povsem na glavo postavilo naše dojemanje narave?

Današnja znanost je namreč izjemno dober približek realnega stanja. Torej kaj v tem realnem stanju še ni dovolj dobro pojasnjeno oz. za kaj lahko sklepamo, da se povsem motimo.

Primer:

- Ugotovimo, da evolucija ne drži (o alternativah niti ne znam razmišljat, ampak dobro) in odkrijemo alternativno teorijo, ki pojasni vse življenje na Zemlji in je obenem povsem drugačna.
- Najdemo stabilen transuranski element.
- Ugotovimo, da je človekova zavest še kaj več kot vsota posameznih delov.

To, da na koncu enačbe dodaš še eno konstanto, ki rezultat spremeni na 30. decimalki, ne smatram kot ravno revolucionarno. Ali da ima kakršenkoli vpliv na dojemanje praktične narave.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36
Citat:
Uporabnik mosseero pravi:
Takole razumevanje sveta je pogojeno z našimi čutili, ki večino dogodkov okoli nas dojemajo stabilno in predvidljivo.

Zavedaj se, da je tole huda obtožba in že nevarno meji na "What if..." no-argument.

Povsem jasna mi je omejenost naših čutil, ampak s pomočjo znanosti smo jih razširili tako v spektru kot v sposobnosti zaznavanje amplitude. In rezultat: naša čutila so odlični senzorji (oko npr. zazna svetlobni tok 3 fotonov). Glavna težava pri človeku je interpretacija rezultatov.
Oziroma tudi slednja je precej dobro prilagojena za razmere v našem velikostnem razredu. Bliska in grmi? Temno nebo? Vlaga v zraku? Well... deževalo bo.
Problem je nastal, ko je človek po podobnem principu začel obravnavati pojave, ki so onkraj dosegljivosti naših čutil. In potem imamo razna čira čara sevanja in podobno.

In ravno zato imamo (žal samo nekateri) ljudje še sposobnost logičnega razmišljanja, ki naj bi bilo superiorno brezglavemu iskanju povezav posledica-vzrok.
 

Sulc

Fizikalc
22. avg 2007
982
176
43
Jernej, kakšen vpliv ima človeški izpust CO2 na segrevanje Zemlje?