Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
20 L piva:
3,70 pils
0,60 cara
0,35 munich
0,25 wheat
50g styrian golding 60min
20 g styrian golding 10min pred koncem
30g styrian golding 5 min pred koncem
kvas us-05 - 1 paketek
single infuzion medium body 66,7 °C 60 min fly sparge 75°C cca. 15 minut.
Zanima me kakšen bo izpadel ta pir in katera temperatura je najbolj primerna za te kvasovke namreč imam nekje 19- 20 °C v prostoru.
V fermentorju bi pustil nekje 14 dni nato v flaše.
Ali bi bilo bolše da ga po 14 dneh pretočim v sekundarca in pustim še en teden na teh stopinjah ali ga premaknem v hladnejši prosto nekje na 13-15 °C.
Hvala!
3,70 pils
0,60 cara
0,35 munich
0,25 wheat
50g styrian golding 60min
20 g styrian golding 10min pred koncem
30g styrian golding 5 min pred koncem
kvas us-05 - 1 paketek
single infuzion medium body 66,7 °C 60 min fly sparge 75°C cca. 15 minut.
Zanima me kakšen bo izpadel ta pir in katera temperatura je najbolj primerna za te kvasovke namreč imam nekje 19- 20 °C v prostoru.
V fermentorju bi pustil nekje 14 dni nato v flaše.
Ali bi bilo bolše da ga po 14 dneh pretočim v sekundarca in pustim še en teden na teh stopinjah ali ga premaknem v hladnejši prosto nekje na 13-15 °C.
Hvala!
Nazadnje urejeno:
Še povej na kateri stil ciljaš. Tako od oka bi lahko bil tole angleški ESB.
Za ESB bi pri tako veliki količini karamelnega sladu in na splošno veliko težkega telesa sam dvignil grenčino na okoli 40+ IBUja, lahko dodaš še eno hmeljno adicijo na 15min (30g s. goldinga). S tem dobiš malce bolj obstojno hmeljno aromo in več nje pa tudi večji delež grenčine ker po občutku jo bo mogoče malce premalo za predviden FG.
Za US-05 bo ok na 19-20C, v bistvu glede na to da gre za ameriški kvas za angleški stil piva rabiš celo nekaj estrov in US-05 jih bo pri tej temperaturi dal nekaj. Recimo da se bo tudi FG kompenziral zaradi karamelnega sladu. Pomojem mora ratat solidno pivo!
Edit: pozabi na tisti hmelj, sem sedaj videl (spregledal prej ali pa si dodal naknadno?!) da imaš še 10 min pred koncem eno hmeljanje tako da je to to, mogoče ga premakni malce bolj nazaj v času recimo na 20 min
Za ESB bi pri tako veliki količini karamelnega sladu in na splošno veliko težkega telesa sam dvignil grenčino na okoli 40+ IBUja, lahko dodaš še eno hmeljno adicijo na 15min (30g s. goldinga). S tem dobiš malce bolj obstojno hmeljno aromo in več nje pa tudi večji delež grenčine ker po občutku jo bo mogoče malce premalo za predviden FG.
Za US-05 bo ok na 19-20C, v bistvu glede na to da gre za ameriški kvas za angleški stil piva rabiš celo nekaj estrov in US-05 jih bo pri tej temperaturi dal nekaj. Recimo da se bo tudi FG kompenziral zaradi karamelnega sladu. Pomojem mora ratat solidno pivo!
Edit: pozabi na tisti hmelj, sem sedaj videl (spregledal prej ali pa si dodal naknadno?!) da imaš še 10 min pred koncem eno hmeljanje tako da je to to, mogoče ga premakni malce bolj nazaj v času recimo na 20 min
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik pivovarcek pravi:
V fermentorju bi pustil nekje 14 dni nato v flaše.
Ali bi bilo bolše da ga po 14 dneh pretočim v sekundarca in pustim še en teden na teh stopinjah ali ga premaknem v hladnejši prosto nekje na 13-15 °C.
US-05 se zelo počasi čisti in lepi na dno sploh pri močnejših pivih tak oda 2 tedna do stekleničenja bo prineslo v flaške dokaj motno pivo in posledično veliko usedline. Pretakanje ima smisel če ga narediš takoj ob koncu fermentacije (5-7 dni), kasneje je vseeno če pustiš pivo v varnem zavetju primarnega fermentorja.
Če boš dal en teden pred stekleničenjem pivo na hladno bo več kvasa padlo iz piva in pivo bo bolj čisto. Je pa res da po 14h dneh je to malce prezgodaj, recimo če imaš čas pustiš 3-4 tedne, potem en teden na hladno in nato stekleničiš. Tako pivo bo itak potrebovalo par tednov še dodatnega staranja da se okusi uravnajo!
Za stil ne vem ker do sedaj sem delal samo weiss beer sedaj bi probal še kakšen pale ale zvarit samo imam samo pils slad , pale ale mi je zmanjkal.
Če te prau razumem 5-7 dni do konca fermentacije, potem 3 tedne v sekundarci nato še en teden na 13 °C.
Kaj na sekundarca dam tudi veho z vodom enako kot na začetku. Ali bi bilo bolše da zamenjam caro in munich ( dam več municha kot care).
Hvala za odgovor!
Kaj na koncu za karbonizacijo dam dexstrozo v fermentor na ti temperaturi kateri jo imam 13°C nato flaše za en teden na toplo 20°C.
V bistvu v beer priming calculator upišem temperaturo 13°C.
Če te prau razumem 5-7 dni do konca fermentacije, potem 3 tedne v sekundarci nato še en teden na 13 °C.
Kaj na sekundarca dam tudi veho z vodom enako kot na začetku. Ali bi bilo bolše da zamenjam caro in munich ( dam več municha kot care).
Hvala za odgovor!
Kaj na koncu za karbonizacijo dam dexstrozo v fermentor na ti temperaturi kateri jo imam 13°C nato flaše za en teden na toplo 20°C.
V bistvu v beer priming calculator upišem temperaturo 13°C.
Nazadnje urejeno:
Ko vidiš da veha počasi neha brbotat pretočiš, s tem je v pivu še dovolj co2ja da v novem fermentorju izpodrine zrak in naredi zaščitno plast. Veho rabiš nekaj dni, načeloma ko neha brbotat jo lahko tudi odstraniš (samo ne zatesnit fermentorja neprodušno ker potem bo v primeru zapoznele fermentacije ali pa kakšne okužbe naredilo kaboom).
Pivo pustiš na temperaturi fermentacije še nekaj tednov oz. lahko je malce nižja temperatura to ni tak problem, važno da je še v območju aktivnosti kvasa. V tem času bo kvas aktivno pomalcal nekatere produkte ki jih ponavadi v pivu nočeš in s tem naredil pivo boljše. Če imaš pivo v steklenem fermentorju veš kdaj je kvas končal delo po tem da se pivo ščisti (ni več motno ampak čisto). Če je pivo čisto potem je zagotovo večina kvasa šla na dno in ne dela nič več zato lahko mirne vesti tako pivo stekleničiš ker v pogledu predelave kvasa ne bo več profitiralo.
Če ga daš pred stekleničenjem na nižjo temperaturo se znebiš še dodatne motnosti, nižje kot ga daš več snovi in kvasa se izloči iz piva in bolj čisto bo pivo na koncu ter manj usedline bo v steklenicah. Brez problema greš do 0C. To se imenuje "cold crash"!
Mrzlo piv ostekleničiš enako kot tisto na sobni temperaturi, sladkorja dodaš po kalkulaciji toliko da upoštevaš najvišjo temperaturo po končani fermentaciji. Torej NE 13C če stekleničiš pri 13C, ampak daš 20C če si toliko imel med staranjem pred stekleničenjem.
Potem daš pivo za 10-14 dni na toplo da se opravi fermentacija sladkorja za karbonizacijo, če je vse ok bi po 14h dneh moralo bit pivo karbonizirano do ustreznega nivoja. Nato sledi staranje nekje na stabilni temperaturi in stran od svetlobe da se še arome in okusi zbalansirajo, vmes jasno sledi tudi že konzumacija!
Pivo pustiš na temperaturi fermentacije še nekaj tednov oz. lahko je malce nižja temperatura to ni tak problem, važno da je še v območju aktivnosti kvasa. V tem času bo kvas aktivno pomalcal nekatere produkte ki jih ponavadi v pivu nočeš in s tem naredil pivo boljše. Če imaš pivo v steklenem fermentorju veš kdaj je kvas končal delo po tem da se pivo ščisti (ni več motno ampak čisto). Če je pivo čisto potem je zagotovo večina kvasa šla na dno in ne dela nič več zato lahko mirne vesti tako pivo stekleničiš ker v pogledu predelave kvasa ne bo več profitiralo.
Če ga daš pred stekleničenjem na nižjo temperaturo se znebiš še dodatne motnosti, nižje kot ga daš več snovi in kvasa se izloči iz piva in bolj čisto bo pivo na koncu ter manj usedline bo v steklenicah. Brez problema greš do 0C. To se imenuje "cold crash"!
Mrzlo piv ostekleničiš enako kot tisto na sobni temperaturi, sladkorja dodaš po kalkulaciji toliko da upoštevaš najvišjo temperaturo po končani fermentaciji. Torej NE 13C če stekleničiš pri 13C, ampak daš 20C če si toliko imel med staranjem pred stekleničenjem.
Potem daš pivo za 10-14 dni na toplo da se opravi fermentacija sladkorja za karbonizacijo, če je vse ok bi po 14h dneh moralo bit pivo karbonizirano do ustreznega nivoja. Nato sledi staranje nekje na stabilni temperaturi in stran od svetlobe da se še arome in okusi zbalansirajo, vmes jasno sledi tudi že konzumacija!
Ravnokar konzumiram, po težkih mukah čiščenja hmelja iz ozke cevke corney kega, moj najnovejši IPA s cascadom in citro, malo prej sem pa poizkusil enako zadevo s Styrian Goldingom.Tale s Cascade in citro bo pomojem vrhunski čez kak teden ali dva, ko se malo zbalansira, Golding je pa odlično nevtralen, malo premalo hmeljen za moj okus. Utisevalec, pomojem ravno po tvojem okusu, tale Golding. Pomojem moraš naslednjič mimo mene, ko boš kje blizu LJ.
Hehe velja!
Sicer pa sem tudi sam podlegel hmelju iz mačjega scanja (a še komu ti ameriški hmelji tako smrdijo?!), D-IPA cascade/magnum je ravno včeraj dobila dozo dry hoppinga.
Sicer pa sem tudi sam podlegel hmelju iz mačjega scanja (a še komu ti ameriški hmelji tako smrdijo?!), D-IPA cascade/magnum je ravno včeraj dobila dozo dry hoppinga.
Jaz uporabljam samo flaškone. Do sedaj z ozkim vratom, sedaj pa prvič s širokim z malo improvizacije zaradi tesnenja (glej slike). Oboje je čisto v redu. Tudi pri ozkem nisem imel do sedaj še nobenih problemov s čiščenjem. Uporabljam pa samo varikino v kombinaciji z vročo vodo in občasno krtačko. Običajno je že močno pretresanje dovolj za očiščenje, klor pa dokonča svoje.
Potem seveda temeljito splaknem in razkužim pred uporabo.
Slikce
Je pa tale dubbel čisto ponorel. Sej se vidi posledice. SEm že razkužil in zamenjal veho. Ampak še kar ne neha.
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Hehe velja!
Sicer pa sem tudi sam podlegel hmelju iz mačjega scanja (a še komu ti ameriški hmelji tako smrdijo?!), D-IPA cascade/magnum je ravno včeraj dobila dozo dry hoppinga.
Naredil sem cascade za okus in citra za aromo. Citra je bila napaka, smrdi. Nikoli vec
Pri moji prvi IPI sem za grenčino dal Columbus, za aromo pa Cascade in Citro v enakih količinah, oboje sem tudi dry hoppal. Skupaj je bilo 100 g Citre in 100 g Cascade in 30 g Columbusa. Bal sem se da bo mogoče pre grenko, a je bil odličen. Citra in Cascade sta se prav lepo dopolnjevali. Žalæ mi je bilo, da sem ga nmaredil samo 16 litrov.
- Status