I
Izbrisan uporabnik #9334
Sedaj vidim debato, ki je nastala medtem, ko sem pisal. Zato bom prilepil še tisto, kar sem med pisanjem odstranil, pa ne bo nič škodovalo.
Nadaljevanje:
Narod mora biti zrel za demokracijo, mi se pa še vedno obnašamo kot zelen paradižnik na steblu! Ne moreš nadomestiti 500 let družbenega razvoja "kar čez noč", če nisi vanj (celih 500 let) nič vlagal! Slo je bila celo preteklost brez lastne države in občutka pripadnosti - leta 1919 so se naši dedje raje prikonektali na joške srbske kraljevine, kot pa da bi šli po težji poti, na svoje. Je že moral biti precej tehten razlog za to, nisem zgodovinar in sem marsikaj tudi že pozabil. Vendar je bil potem vrtinec, ki te ne izpusti kar tako! Situacija, ki jo je Jugoslavija po osvoboditvi 45. leta imela v svetu, je bila enkratna in smo jo od vseh socialističnih držav še najbolje odnesli.
Da bi pri nas 45. leta naredili nazaj kraljevino?
To bi šele bila smejurija!
Izhajam iz precej močne obrtniške družine, ki še danes trži svojo blagovno znamko. Od malega vem, s kakimi težavami se je v novi Jugoslaviji boril moj stari ata in naprej pokojni stric in kako je treba gospodariti in spoštovati delo. Med vojno, pri hiši je bilo 14 otrok, od tega 9 fantov, jih je bilo nekaj vpoklicanih v nemško vojsko, nekaj jih je pa bilo pri partizanih. Eden od stricev je na ruski fronti tudi izginil, bil je pa mimogrede edini preživeli iz Brežiške čete, ki je umrla na Okroglicah!
Pa so bili pri hiši obrtniki! Imeli so pa tudi potemtakem občutek za etiko in človečnost, kajne! Moj stari ata, ki je bil zaradi vojne in svetovnega vretja tako zelo zavrt pri svojem delu in razvoju, se je moral prilagoditi razmeram. Pa je vedno učil svoje otroke in oni nas naprej, da - živi pošteno in se obnašaj do soljudi tako, kot bi si želel, da oni zate! Za seboj je imel 4 leta 1.svetovne vojne in naprej še tri leta kraljevega vojaškega roka, pa potem še zmedo 2. svetovne vojne, pa prilagoditev na drugi družbeni red. Bil je moder !
Še to: vsi otroci v dolini smo vedeli za dejanja človeka v vasi, ki je bil med vojno nemški ovaduh. Vsi so zelo pazili okoli njega, bilo je vse sorte. Bile so tudi smrtne žrtve v vasi, pa vendar - ker ni bilo direktnih dokazov, ...
Enostavno so ga pustili pri miru in nekako prebrodili tiste težke čase. Po osvoboditvi je postal najglasnejši vaščan, med prvimi v KPJ, vključen v vse mogoče družbene sfere in združenja, ... pa vendar smo bili prav vsi otroci dobro poučeni, kako je z njim.
Nadaljevanje:
Narod mora biti zrel za demokracijo, mi se pa še vedno obnašamo kot zelen paradižnik na steblu! Ne moreš nadomestiti 500 let družbenega razvoja "kar čez noč", če nisi vanj (celih 500 let) nič vlagal! Slo je bila celo preteklost brez lastne države in občutka pripadnosti - leta 1919 so se naši dedje raje prikonektali na joške srbske kraljevine, kot pa da bi šli po težji poti, na svoje. Je že moral biti precej tehten razlog za to, nisem zgodovinar in sem marsikaj tudi že pozabil. Vendar je bil potem vrtinec, ki te ne izpusti kar tako! Situacija, ki jo je Jugoslavija po osvoboditvi 45. leta imela v svetu, je bila enkratna in smo jo od vseh socialističnih držav še najbolje odnesli.
Da bi pri nas 45. leta naredili nazaj kraljevino?
Izhajam iz precej močne obrtniške družine, ki še danes trži svojo blagovno znamko. Od malega vem, s kakimi težavami se je v novi Jugoslaviji boril moj stari ata in naprej pokojni stric in kako je treba gospodariti in spoštovati delo. Med vojno, pri hiši je bilo 14 otrok, od tega 9 fantov, jih je bilo nekaj vpoklicanih v nemško vojsko, nekaj jih je pa bilo pri partizanih. Eden od stricev je na ruski fronti tudi izginil, bil je pa mimogrede edini preživeli iz Brežiške čete, ki je umrla na Okroglicah!
Pa so bili pri hiši obrtniki! Imeli so pa tudi potemtakem občutek za etiko in človečnost, kajne! Moj stari ata, ki je bil zaradi vojne in svetovnega vretja tako zelo zavrt pri svojem delu in razvoju, se je moral prilagoditi razmeram. Pa je vedno učil svoje otroke in oni nas naprej, da - živi pošteno in se obnašaj do soljudi tako, kot bi si želel, da oni zate! Za seboj je imel 4 leta 1.svetovne vojne in naprej še tri leta kraljevega vojaškega roka, pa potem še zmedo 2. svetovne vojne, pa prilagoditev na drugi družbeni red. Bil je moder !
Še to: vsi otroci v dolini smo vedeli za dejanja človeka v vasi, ki je bil med vojno nemški ovaduh. Vsi so zelo pazili okoli njega, bilo je vse sorte. Bile so tudi smrtne žrtve v vasi, pa vendar - ker ni bilo direktnih dokazov, ...