Polemika-SLO1

Citat:
Uporabnik Gatto pravi:
stari, ko že vztrajno lajnaš o povojnih pobojih..a ni bilo že tretji dan kapitulacije, ko so belogardisti zahrbtno napadli partizane na mostu čez Dravo na Koroškem, ih 200 pobili, ranjene pa zmetali v Dravo. No vidiš, take svinjarije so dodatno prilile olja na ogenj, da so potem doživeli, kar so..golazen odpadniška- in to naj bi bila vojska? bili so tatovi in zahrbtni morilci-suha veja slovenskega naroda.

Klikni za razširitev

Citat:
Kot da so partizani jih tok pobil.

Klikni za razširitev

Citat:
Vi ste tud neki pametni vsi pa niste tud nič prebral.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik turbobitch pravi:
Kot da so partizani jih tok pobil. Vi ste tud neki pametni vsi pa niste tud nič prebral.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik The_Red_Devil pravi:
Ti kar prodajaj pokvarjeno solato. Sej bo zoki kmalu zaprl tržnico

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik kaja123 pravi:
>Kot pravi Peter Stankovič, je bil zanj nepojmljiv kulturni šok, ko so se na morju z nemškimi otroci igrali vojne spopade in ko nemški otroci ne le da niso priznali, da so v spopadu zmagali partizani, temveč sploh niso vedeli, kdo partizani so.<

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik stardec pravi:
Po mojem je bila večina partizanov takih, ki so v raznih luknjah kot je Baza 20 itd...delali propagandni program in taktiko revolucionarne čistke za po vojni.

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik The_Red_Devil pravi:

Citat:
Uporabnik stardec pravi:
Po mojem je bila večina partizanov takih, ki so v raznih luknjah kot je Baza 20 itd...delali propagandni program in taktiko revolucionarne čistke za po vojni.

Klikni za razširitev

Nekje so se morali skriti pred črno roko in vaškimi župniki (rablji)

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik Snecer pravi:
Zagotovo pa je, da si ti prva nedeljska vrsta.

Klikni za razširitev

Citat:

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob odkritju grobišča povojnih pobojev
10.03.2009: Slovenija

Pogled na žrtve ob odkritju grobišča povojnih pobojev v rudniškem rovu v Hudi Jami pri Laškem je vsakega sočutnega človeka globoko pretresel, saj ni mogoče spregledati strahotnega trpljenja žrtev in barbarske okrutnosti njihovih morilcev. Komisija Pravičnost in mir je v preteklih letih že nekajkrat opozorila na moralne in pravne razsežnosti povojnih zločinov in na dolžnosti, ki jih imajo v zvezi s tem najvišje državne ustanove.

Sočustvovanje, pretresenost, zgroženost in zahteva po dostojnem pokopu žrtev teh množičnih zločinov so povsem umestni in razumljivi odzivi ljudi, vendar se kot politična skupnost zgolj pri tem ne moremo ustaviti. Najvišje državne institucije, posebno tiste, ki so posebej dolžne pospeševati etične vrednote, pravičnost, mirno sožitje in celovito spoštovanje človekovih pravic, bi morale izreči jasno in nedvoumno moralno ter politično obsodbo teh zločinov in vseh posameznikov oziroma skupin, ki so zanje odgovorni.

Soočenje z najbolj zavržnimi dogodki slovenske polpretekle totalitarne zgodovine je nujno, če hočemo postati in ostati civilizirana in etična družba. Skrajni čas je, da vsi državljani in državljanke na osebni, narodni in državni ravni zelo jasno vzpostavimo temeljna moralna načela o nedotakljivosti slehernega človeškega življenja in o dostojanstvu slehernega človeka, ki so bila kruto teptana med revolucijo in po njej. Ideologija ne more postati opravičilo za noben zločin. Za gnusne zločine proti človeštvu in lastnemu narodu je potrebno ugotoviti krivce, individualne in skupinske, politične in ideološke. Javno je potrebno obsoditi takratno komunistično totalitarno oblast in s tem tudi oprati dobro ime poštenih in iskrenih borcev za svobodo slovenskega naroda, ki so jih med vojno in vsa leta po njej zlorabljali kot nekakšen »živi ščit« totalitarnih politikov, ideologov in zločincev.

Med nami je v zvezi z medvojnimi in povojnimi poboji še vse preveč moralnega cinizma, izmikanja, brezbrižnosti in včasih celo kaznivega, a nekaznovanega omalovaževanja ali odobravanja. Še vse preveč je tudi strahu. Do vsega tega prihaja predvsem zato, ker šola in druge vzgojne ustanove, oblikovalci javnega mnenja in najvišje državne institucije, ki so poklicane, da v politični skupnosti ohranjajo veljavo temeljnih etičnih načel in iz njih izhajajočih človekovih pravic, glede teh zločinov niso uveljavile ustreznih moralnih meril, potem ko so te zločine desetletja načrtno zamolčevale in prikrivale. Poskus, da bi zločin za vedno prikrili, je v Barbarinem rovu nadvse očiten. Ravno omalovaževanje je huda politizacija teh zločinov. Nobene politizacije ne bi moglo biti, če bi država pravočasno izpolnila svojo moralno dolžnost. Zato Komisija Pravičnost in mir izreka priznanje državni komisiji, ki si zadnja leta pogumno prizadeva za odkritje zamolčanih zločinskih dejstev. Prav tako z zadovoljstvom ugotavlja, da se v delu javnega mnenja in javnih glasil krepi moralna zgroženost nad zločini. Končni cilj tega dozorevanja naše moralne zavesti pa mora biti odpuščanje in sprava, ki naj pripelje do tega, da ne bo več »naših« in »vaših«, ampak bomo vsi enakopravni, enako spoštovani in enako dobrodošli člani iste narodne in politične skupnosti.


--------------------------------------------------------------------------------

msgr. dr. Anton Stres, mariborski nadškof koadjutor in predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

Klikni za razširitev

Citat:
Uporabnik The_Red_Devil pravi:
Tako nemočne da so pa že med vojno pobijali tiste, ki so se borili proti okupatorju.

Klikni za razširitev