Citat:
Uporabnik Davidoff pravi:
Dogaja se čisto zares, vendar je moja reakcija nekako "satirično smešna", vsaj zame. Ker te čisto šokira, da recimo še dober teden nazaj si bil največji Airbus, zdaj si pa, ammmmm modelček helikopterja, ki mu zmanjkuje bencina.
Človek se tolaži, da je bolje, da sedaj pokaže pravi "jaz" kot pa kasneje, ko bi kakšne bolj resne zadeve prišle na plano.
Zadeva je ta, da se sedaj sploh ne da z njo pogovarjat, vedno goni eno in isto, manjka mi nekaj v "meni", svet je tako podel in nesramen ponavlja kot pokvarjena plošča. In tega preprosto ne pričakuješ po 4 letih veselja, smeha, pozitivne naravnanosti, itd.
Zato sem ji rekel, da naj si vzame nekaj dni zase ter spravi kolesca v noralen pogon. Se pa zavedam, da je to recimo konec, ker tudi sam ne vem kaj naj s tako osebo, vseeno bi rad zvedel kje tiči problem, če je še tako banalen, prime me, da jo direktno do psihiatra pošljem, ker ko me gleda, njen pogled ne izžareva ničesar, samo eno veliko praznino. Nič jasno.