Problem je v tem, ker se o veri NE DA konstruktivno debatirati. Argumenti vernikov so subjektivni in temeljijo na nedokazljivih zablodah. Za nameček pa je konstanta tudi protiargument, da bi ateisti morali dokazati neobstoj boga in ne argumentirati svojih pogledov na svet.
Če se boš slučajno še kaj oglasil, mi prosim odgovori - kako naj bi po tvoje izgledala konstruktivna debata o veri?
- ateisti ne smejo žalit čustev vernikov, kar pomeni, da ne smejo omenjat, da po njihovem bog ne obstaja
- evolucijska teorija ni dokazana in kot taka ni argument
- zgodovinska dejstvo so nepomembna, saj je od takrat preteklo že toliko let, da to enostavno ni več pomembno, najsi bo še tako kruto in krvavo (izjema so komunizem in povojni poboji)
Tako nekako?
Sicer ste pa tudi zelo zanimivi s tem "ti pa ne boš nikoli dober zdravnik, ker sem jaz tako rekel". To se mi zdi tisti čisto zadnji poizkus udarca pod pasom, ko nimaš več popolnoma nič več pametnega za povedat in je tvoj edini cilj osebna žalitev. To, da ni izostal slavni "to je pa čisto, čisto zares moje zadnje sporočilo", samo potrjuje to.
Kakšno zvezo imajo moji življenjski nazori s tem poklicem? V odnosu zdravnik - pacient NI prostora za vero v boga. Ali verjameš (oz. za tiste malo bolj inteligentne - razumeš), da delam izključno v tvoje dobro ali pa izvoli k zdravilcu / župniku / na Žale. Zadnjega sicer ne bi povedal na glas, ampak efekt je isti. Če mi pacient ne zaupa, potem bo vsaka terapija vprašljiva zaradi njegove nekompliance, efekt zdravljenja pa zelo vprašljiv.
In ravno še bolj mi lahko zaupa, če ve, da ne verjamem v pravljice... saj bo moje delo temeljilo izključno na moji strokovnosti in ne nekih neobstoječih idealih pravljičnega sveta.
Če rabiš nekoga, ki deli in razume tvojo zablodo in se ob tem bolje počutiš, pojdi v cerkev. Če rabiš nekoga, da pozdravi tvojo bolezen (kjer ni ničesar magičnega ali pa paranormalnega), pa pridi k meni.
Sem zaradi tega slab zdravnik? To lahko precenijo samo moji pacienti, zagotovo pa ne nek osebek na spletnem forumu.