En znan v Sloveniji je lani svoje dolgoletne stranke zavračal, da kao nima, v resnici so pa šleperji v Italijo vozil. Tazga jest odhebem za vedno.
Energetska preskrba gospodinjstev
- Ustvarjalec teme futuristic
- Začetni datum
Saj je že bilo napisano:
- kako so Nemci dve/tri leta nazaj s novimi TČ začeli spet kurilca kurit
- Jabe je lepo povzela zadnjih 30 let, kakšen je bil trend; ugoden ______, vsi so šli na _________, sledile podražitve _______, ta trenutek lahko vstaviš notri TČ, 30 let nazaj je bil kurilc, potem so bili peleti, ....
In je bilo že večkrat razloženo, v takšnih situacijah se ti ne splača menjat delujoče kurilnice zaradi nekaj 100 evrov letno prihranka pri trenutnih cenah energentov, ker si lahko zelo verjetno vračunaš sledeče dejstvo, ko bo tvoja investicija zaključena, bo šel tvoj energent gor.
PS: Jaz sem sicer šel 5 let nazaj na TČ, amapk sem vrgel ven peč na olje z letnico 1989.
- kako so Nemci dve/tri leta nazaj s novimi TČ začeli spet kurilca kurit
- Jabe je lepo povzela zadnjih 30 let, kakšen je bil trend; ugoden ______, vsi so šli na _________, sledile podražitve _______, ta trenutek lahko vstaviš notri TČ, 30 let nazaj je bil kurilc, potem so bili peleti, ....
In je bilo že večkrat razloženo, v takšnih situacijah se ti ne splača menjat delujoče kurilnice zaradi nekaj 100 evrov letno prihranka pri trenutnih cenah energentov, ker si lahko zelo verjetno vračunaš sledeče dejstvo, ko bo tvoja investicija zaključena, bo šel tvoj energent gor.
PS: Jaz sem sicer šel 5 let nazaj na TČ, amapk sem vrgel ven peč na olje z letnico 1989.
Ah da, zaračunavali nam bojo zmeraj več (zgoraj na sliki je vidna tudi ta g-komponenta oz. omrežnina za oddajo), kar pomeni, da bojo zaslužili 2x. Najprej pri oddaji v omrežje in nato še enkrat, ko bo to isto energijo prevzel sosed na liniji. In na koncu bomo 20 let pozneje še zmeraj imeli en 70mm2 kabel obešen na drogovih, ki jih vsak močnejši veter podira. Važno, da se plača. Pri nas so vlaganja v omrežje tako velika, da smo bili letos vsaj 15x brez elektrike, kar zelo blagodejno vpliva na vse naprave.Ja in ne, ampak rešitev za "nemške težave" je točno taka. Ko ti nekaj smeti po omrežju imaš kot operater omrežja opcijo da ga omejiš tako da ga odklopiš ali pa da mu dodatno zaračunaš, če to ni omrežnina ne vem kaj je. Sicer lahko bi bil to tretji tip omrežnine, pa recimo da bi bilo fer bi se oddano energijo obračunavalo samo v času VT!
No prehoda na kurilca konec 80tih in začetek 90tih letih s tem ne morš primerjat, ker je šlo za zelo majhno investicijo napram udobju, ki si ga dobil. Tud zrak se je bistveno izboljšal, ker ni vsak doma žgal velenjskega lignita v pečeh z regulacijo, ki je temeljila na pripiranju zraka in nepopolnem gorenju. Tako da takrat je bil kurilc zelo logična in pametna izbira.
En vecer poketi v trgovskem centru v Trebinjah je lepo ven metalo ekektriko. Pa ocitno so bili ljudje tega ze mal navajeni.
Al posledica gornjega ali pa pa presvoh kablov do TC.
V stanovanju nekaj 100m stran ni zmanjkalo elektrike
Naj kar zapremo industrijo?
Vtis je, da imajo aktualni snovalci slovenske energetske politike vizijo, da bo Slovenija do leta 2050 razogljičena predvsem po zaslugi zmanjšanja porabe energije v gospodarstvu oziroma odmrtja slovenske energetsko intenzivne industrije. Vsaj tako izhaja iz projekcij porabe energije v Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) in izjav nekaterih predstavnikov vlade in vodilnih svetovalcev, da bo energija v Sloveniji predraga za industrijo. Poglejmo, ali je to res in kaj bi to zaprtje industrije pomenilo za Slovenijo.
Obstoječi scenariji v noveliranem NEPN eksplicitno predvidevajo deindustrializacijo slovenskega gospodarstva s povečanjem obsega industrijske proizvodnje do leta 2050 le za 20 do 30%, medtem ko naj bi se BDP predvidoma povečal za 79%. To pomeni, da naj bi se sedanji 25-odstotni delež industrije v BDP do leta 2050 skrčil za dobro tretjino. Do krčenja naj bi prišlo pri energetsko intenzivnih panogah. Prva je bila na vrsti proizvodnja primarnega aluminija v Talumu, ki je lani zaprl primarno elektrolizo aluminija. Sledijo ostale panoge.
Poraba energije (električne in toplotne ter zemeljskega plina) je v slovenskem gospodarstvu močno koncentrirana. Kar 60% do 70% vse porabljene električne in toplotne energije ter zemeljskega plina je porabljeno v šest najbolj energetsko intenzivnih panogah (kovinska, papirna, gumarska, nekovinska, kemična industrija ter industrija kovinskih izdelkov). Največ električne energije (četrtino) porabi kovinska industrija, ki porabi tudi več kot četrtino celotne porabe zemeljskega plina, sledita pa papirna in nekovinska industrija, vsaka s po eno osmino skupne porabe zemeljskega plina.
Slika 1: Pomen energetsko intenzivne industrije (2022)
Vir: SURS
Po zadnjih podatkih je v šestih energetsko intenzivnih panogah zaposleno prek 73 tisoč ljudi oziroma kar 28% vseh zaposlenih v industriji. V petih industrijah materialov (brez proizvodnje končnih kovinskih izdelkov) pa je zaposleno več kot 41 tisoč ljudi oziroma skoraj 16% vseh zaposlenih v industriji. To pomeni, da bi povečana negotovost glede oskrbe z energijo in močno povišane cene energije lahko ogrozile pomemben del slovenskega gospodarstva in delovnih mest.
Slika 2: Pomen energetsko intenzivne industrije
Vir: SURS
Če se komu zdi, da zaprtje te energetsko intenzivne industrije ni tako huda reč (saj vendar zapiramo umazane industrije!), naj pove, kako in s čim bo nadomestil teh 70 tisoč delovnih mest.
Nerodno pri zapiranju »umazane« in »energetsko potratne« industrije pa je, da gre za industrije materialov. Torej da so te industrije pomembne predvsem iz vidika zagotavljanja ključnih inputov za druge dejavnosti. Zaustavitev ali zmanjšanje dejavnosti teh panog bi posledično pomenila zaustavitev ali bistveno ohromitev delovanja večine drugih gospodarskih dejavnosti. Ostale gospodarske panoge bi morale začeti uvažati te ključne inpute. Vendar od kod?
Celotna Evropska unija je v podobnem energetskem krču, ki si ga je po eni strani zakuhala z zelo ambicioznimi podnebnimi cilji, ki v primeru naslonitve na obnovljive vire vetra in sonca prinašajo prohibitivno visoke cene električne energije. Po drugi strani si ga je zakuhala s slabo premišljenim odzivom na ukrajinsko vojno, kjer se je prek prepovedi uvoza ruskega plina kaznovala z nekajkrat višjimi cenami plina – zemeljskega in utekočinjenega. Evropa torej ne bo dobra lokacija za proizvodnjo teh ključnih materialov in jih bo treba uvažati iz držav s cenejšo energijo. (Slovenija je sicer glede cen električne energije za podjetja v spodnji polovici EU držav in ima bolj ugodne pogoje od njenih konkurentov v srednji Evropi).
Slika 3: Cene električne energije za podjetja, 2022 (cent/kWh)
Vir: Statista
S tem pa pridemo do zanimivega paradoksa, ki se ga najbolj »zeleni« pristaši zapiranja »umazane« industrije ne zavedajo, je pa empirično dejstvo. Če zapremo domače industrije materialov, v katerih se uporablja sodobna energetsko in emisijsko varčna tehnologija in začnemo te materiale kupovati v »tretjih državah«, denimo v Kitajski, kjer je tehnologija manj čista in tudi proizvodnja energije bolj umazana, dejansko dosežemo nasprotno od našega primarnega cilja – globalni izpusti CO2 in drugih toplogrednih plinov se zaradi tega povečajo in ne zmanjšajo. Tipičen primer je letošnji uvoz primarnega aluminija, ki ga v Talumu potrebujejo za primeševanje recikliranemu aluminiju. Ta uvoženi aluminij iz Kitajske ima petkrat večji ogljični odtis, kot če bi ga v Talumu sami proizvajali z elektrolizo.
Pridemo pa še do enega, tokrat strateško-političnega paradoksa. Evropska komisija je razglasila, da želi doseči strateško avtonomijio glede nekaterih ključnih tehnologij in materialov. Predsednica EK je pompozno izjavila “Poskrbimo, da bo prihodnost naše industrije ustvarjena v Evropi” in napovedala spodbude za investicije v arzličnih programih. No, ko je EK naredila pregled strukture trga pri teh tehnologijah in materialih in ugotovila, da Kitajska povsod prednjači. Kako bo Evropa avtonomna pri proizvodnji solarnih panelov, ki so ključ do evropske »zelene prihodnosti« in ki jih trenutno skoraj 90% uvozimo iz Kitajske, če pa zaradi predrage energije nimamo niti domače proizvodnje aluminija za okvirje teh panelov?
Ohranitev evropske in slovenske industrije in njihov razvoj je torej temeljni kamen evropske strateške avtonomije. Torej moramo nehati javkati, da je in bo energija v Sloveniji predraga, da bi si lahko privoščili energetsko intenzivne industrije, in se namesto tega vprašati, na kakšen način in s katerimi ukrepi bomo dosegli konkurenčne cene energije. Francija to počne tako, da francoski industriji omogoča nakup električne (jedrske) energije blizu proizvodne cene (letos poleti je bil dosežen nov sporazum med francosko vlado in EDF, katerega namen je stabilizirati cene električne energije družbe EDF za potrošnike in podjetja na povprečno 70 evrov na megavatno uro (MWh) v 15 letih od leta 2026, po izteku trenutnih reguliranih cen). Nemčija je prav tako omejila cene električne energije za svojo industrijo, vendar to zaradi drage nemške “obnovljive” elektrike v primerjavi s poceni jedrsko v Franciji pomeni trajno visoke javne stroške za subvencije.
V Sloveniji moramo zagotoviti trajno nizke cene električne energije, torej z izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in izgradnjo hidroelektran na srednji Savi in Muri. S tem bomo istočasno zagotovili tudi poceni energijo za proizvodnjo vodika, s katerim bomo zamenjali zemeljski plin v industriji.
Na ta način smo z eno potezo dosegli tri cilje: dovolj energije po konkurenčnih cenah, razogljičenje proizvodnje energije in industrije in ohranitev in razvoj industrij strateških materialov.
* Izvorno objavljeno v Dnevniku
Lahko nekdo objavi link do kalkulatorja/programa, da ne brskam po celotni temi.
edit našel:
edit našel:
Kam bi slo 70k ljudi iz energetsko potratne panoge?
Manjka v solstvu, zdravstvu...na zavodu za zaposlovanje tudi se nikdar ni bilo tako malo ljudi.
Pa imas problem resen
Manjka v solstvu, zdravstvu...na zavodu za zaposlovanje tudi se nikdar ni bilo tako malo ljudi.
Pa imas problem resen
Vržeš na cesto in evo ti gre 150.000 ljudi domov v BIH, Srbijo, itd. Rešeno. Živela zelena in čista Evropa.Kam bi slo 70k ljudi iz energetsko potratne panoge?
Manjka v solstvu, zdravstvu...na zavodu za zaposlovanje tudi se nikdar ni bilo tako malo ljudi.
Pa imas problem resen
PS: Če slučajno kdo ni dojel, je bil to sarkazem.
Sarkazem, je ker dejasnko ne bodo šli domov v Bosno ampak na našo socialno podporo. Super ne...
Ja kaj? Vaš je bil zraven ko se je to podpisovalo, zdaj pa je skrivnost
kja je ta program od godine?
HVALA za tisto primerjavo november NOVA-STARA!
Moraš pa iti na portal mojelektro (https://mojelektro.si/) in dol potegnit csv fail pod rubriko 15 minutni podatki in označiš za prešnji mesec, da ti cel mesec zajame. Je pa velika možnost da teh podatkov ne boš imel namreč meni gre to naredit samo na hiši kjer imam nov števec (novogradnja 2020), na ostalih treh hišah kjer sem hotel ni podatkov.
Ravnokar sem izvozil podatke za oktober 2023, po trenutni uredbi sem plačal 72,21€, po novem sistemu pa bi plačal celo 69,03€. Prav tako sem preveril za julij, ko mi 4 enote klim letijo dan in noč in je po novem 1€ manj. Torej največji vrag je zima in toplotne črpalke.
