Nikjer v celotnem postu ni zaznati, da bi šlo RESNIČNO za dilemo. Zakaj? Ker dileme v tem primeru NI ! Storila si prav, da si mu povedala in to je EDINA pravilna odločitev. V skadu z mojim razmišljanjem (sledi kasneje) to sicer ne bi smelo biti napisano, a v tvojem primeru je bila resnica EDINA PRAVILNA odločitev. Dovolj o tem.
Moje razmišljanje pa je (na splošno, o temi varanja) sledeče (četudi boleče): ne varajo zgolj tisti, ki te možnosti preprosto nimajo. Če pride do spleta nepredvidenih okoliščin, se slej, ko prej zgodi, da popustijo še zadnje zavore. In prosim, da slednji stavek preberete še enkrat, mogoče dvakrat, še raje pa trikrat, da boste doumeli. Če pride do spleta nepredvidenih okoliščin (!), ne kar tako, povprek. Seveda, nekateri ne bi prevarali partnerja nikoli v lajfu, a primarno je (pa lahko si zatiskate oči do konca življenja) to zgolj zaradi nezmožnosti, da bi do tega sploh prišlo. Mogoče tudi zaradi zaljubljenosti, ki prej ali slej začne usihati, sploh, če vam partner/ica ne daje pravega feedbacka.
Sicer pa je splošno znano, da je število ločitev v porastu in nenavsezadnje so skoki čez plot ena od neželenih opcij "srečnega" zakona.
Ne pričakujem pozitivnih odzivov, saj se tisti, ki razmišjajo podobno, verjetno niso niti oglasili. Vsem ostalim pa želim, da vas mož/žena/partner/ica ne prevara. Oziroma lepše povedano: da nikoli ne izveste za to ... :devil: