uuff....
takole je bilo.
se dobiva s prijatlom na kavi, najprej predebatirava vse kar se služb in ostale navlake tiče. nato pa me vpraša kako kaj jaz pa moja family, pa pravim v redu, da smo zdravi itd.
Nato seveda vrnem vprašanje kako kaj njegova oz onadva (skorpy res je, nimata otrok). Pa je čisto obraz spremenil, tak nek zagrenjen izraz je dobil. Pa jaz pravim: Kaj je - a so kakšni problemi?
Pa on pravi po nekaj minutni mučni tišini, da nekaj ni ok v zvezi....skratka, da dvomi v pravilnost odločitve o poroki.
Nato mu jaz začnem počasi razlagat kako se je odvijal dan D...in pridem do trenutka, kjer se začne del, ko je vpletena njegova punca. Mu lepo razložim, da se poznava tolko pa tolko let, da mi je vedno bil kot starejši brat, da mi je dober prijatelj in, da vem, da če bi bila situacija obratna bi tudi on meni povedal to kar mu bom sedaj jaz....
no potem sem mu povedala. Spet tišina, nakar je glasno vzdihnil, vstal. Ppa ga vprašam: Kam greš...? rekel ni nič samo prišel je do mene in me objel. potiho je rekel, da nikoli v življenju ni dvomil v mene in to, da vedno poskušam ravnati prav.
Se vsede, pa mi ,če skrajšam, sam začne razlagat svoja opazovanja o njegovi punci, sumil je že lep čas da ga vara...rekel je pa, da bo počakal, če mu sama pove, da ne bo zdaj šel takoj in jo soočil z dejstvi.