Tudi proti omikronu ščitijo pred okužbo. Sicer pri 2 dozah zanemarljivo, pri 3 dozah pa v tam okoli 30%
Covid-19 Cepiva
- Ustvarjalec teme AndY1
- Začetni datum
Tudi proti omikronu ščitijo pred okužbo. Sicer pri 2 dozah zanemarljivo, pri 3 dozah pa v tam okoli 30%
Glede na moj inpuit podatkov ščitijo glede na čas in ne glede na dozo. Kar je mogoče za koga isto, ampak ni. Recimo cepljeni v jeseni z boosterjem so vsi zboleli, cepljeni kasneje oz. tudi probolevniki z delto pa bi že lahko iskali vzorec ki kaže na delovanje cepiva.
Problem je ker se vedno prve v vrsti cepi rizične skupine, torej so dejansko po trenutnih vrhovih okužb daleč najbolj na udaru tisti ki bi jih moralo cepivo najbolj ščitit. In glede na logiko bo šlo tako dalje, tam enkrat aprila bomo dobili cepivo za omikron, pocepili takoj vse rizične da bo čez poletje mir, oktobra ko bo nova verzija covida ven bodo pa ti ravno najmanj zaščiteni, kontradiktorno pa bodo ukrepi za cepljenje tolkli po raji ki se bo cepila večinoma poleti in jeseni.
Nova objava infektologa Miha Avbrška, vredno prebrati, sploh vprašanja katera si je zadal:
www.facebook.com
Miha Avberšek
Oseba Miha Avberšek je na Facebooku. Pridruži se Facebooku in se poveži z Miha Avberšek in ostalimi, ki jih poznaš. Facebook omogoča ljudem deljenje vsebine, ter ustvarja bolj odprt in povezan svet.
www.facebook.com
Jaz nisem, torej zgleda niso vsi.
Daj drugič vsaj napiši, da je to na tvojem vzorcu ljudi in ne na splošno.
Da je pa zraven tudi časovna komponenta, je pa itak jasno
/cloudfront-us-east-2.images.arcpublishing.com/reuters/ZYCMJYT745NN5PHIV32SPZZY3A.jpg)
EU investigates reports of menstrual disorders after mRNA COVID shots
The European Medicines Agency's safety committee said on Friday it was reviewing reports of heavy menstrual bleeding and absence of menstruation from women who had received COVID vaccines from Pfizer /BioNTech and Moderna .
www.reuters.com
Stari katastrofa ti rečem.EU investigates reports of menstrual disorders after mRNA COVID shots
The European Medicines Agency's safety committee said on Friday it was reviewing reports of heavy menstrual bleeding and absence of menstruation from women who had received COVID vaccines from Pfizer /BioNTech and Moderna .
Zgolj kot opomba: "Investigating reports of menstrual disorders after mRNA covid shots" =/= "there are menstrual disorders after mRNA covid shots"
Sicer pa članek zgolj napoveduje izvedbo dodatne raziskavo na podlagi namigov neke druge 2 meseca stare not peer reviewed norveške raziskave v kateri je pa še posebej izpostavljeno, da so te menstrualne težave v obliki močnejših menstruacij (ja, zgolj in samo to je ta disorder), ki se pojavljajo pri majhnemu procentu cepeljenih žensk povsem prehodne narave, na plodnost pa cepiva nimajo vpliva. Reutersov članek tudi še dodatno opozori, da lahko pride do identičnih težav zaradi utrujenosti, stresa in oz. ali okužbe s covid-19 virusom.
Sicer pa članek zgolj napoveduje izvedbo dodatne raziskavo na podlagi namigov neke druge 2 meseca stare not peer reviewed norveške raziskave v kateri je pa še posebej izpostavljeno, da so te menstrualne težave v obliki močnejših menstruacij (ja, zgolj in samo to je ta disorder), ki se pojavljajo pri majhnemu procentu cepeljenih žensk povsem prehodne narave, na plodnost pa cepiva nimajo vpliva. Reutersov članek tudi še dodatno opozori, da lahko pride do identičnih težav zaradi utrujenosti, stresa in oz. ali okužbe s covid-19 virusom.
Ups, my bad. Sem mislil, da bo dobrodošlo spisat en povzetek saj nedvomno veliko uporabnikov sploh ne bo šlo brat članka in linkov v njem, pa tudi če bi šli, je lahko - kot se je že večkrat izkazalo - potem problem še v razumevanju prebranega. Želel sem zgolj pomagati saj vem, da je Darjan zelo proti zganjanju panike na račun covid situacije in mu potem seveda ni v interesu, da bi s svojo objavo delal točno to.
Pravijo "45+ % cepljenih na intenzivni" a iz screenshota je lepo razvidno, da je cepljenih zgolj 36,4%, necepljenih je 54,5% ter 9,1% delno cepljenih, katere je avtor twitta zmotno kar prištel k polno cepljenim
Me pa izredno veseli, da prebolevnikov ni bolj kot ne nikjer, to je super zadeva.
Nova objava infektologa Miha Avbrška, vredno prebrati, sploh vprašanja katera si je zadal:
Miha Avberšek
Oseba Miha Avberšek je na Facebooku. Pridruži se Facebooku in se poveži z Miha Avberšek in ostalimi, ki jih poznaš. Facebook omogoča ljudem deljenje vsebine, ter ustvarja bolj odprt in povezan svet.
Nazadnje urejeno:
(Google Prevajalnik)
Velika napaka je bila, da je velika farmacevtska družba odgovorna za globalno uvajanje cepiva
Covid je jasno dal vedeti: osebe, kot je Pfizer, ki so naklonjeni delničarjem, resnično skrbijo samo za svoje ogromne dobičke
"Pfizerjev izvršni direktor Albert Bourla je posmehoval izmenjavo receptov za cepiva kot "neumnost" in dejal, da je "nevarno" deliti intelektualno lastnino podjetij."
Pfizer je imel izjemno dobro pandemijo. Danes je objavil, da je njegovo cepivo Covid-19 lani prineslo 37 milijard dolarjev, s čimer je to zlahka najbolj donosno zdravilo v katerem koli letu v zgodovini.
Za podjetje, ki je bilo do nedavnega najmanj zaupanja vredna družba v industrijskem sektorju v Združenih državah, je bil Covid-19 PR udar. Pfizer je v zadnjih 12 mesecih postal domače ime. Družbi so nazdravljali ob večerih v Tel Avivu, v barih po vsem svetu pa so koktajli, poimenovani po njenem cepivu. Ameriški predsednik je izvršnega direktorja Pfizerja Alberta Bourlo označil za "dobrega prijatelja", veliki mož pa je na lanskem vrhu G7 v Cornwallu parkiral poleg letala Borisa Johnsona.
Globalna uvedba cepiva je ustvarila tako veliko neenakost, da jo mnogi imenujejo »apartheid s cepivom«. Farmacevtske korporacije, kot je Pfizer, so vodile to uvedbo, pri čemer so določile pogoje, pod katerimi prodajajo cepiva, in se odločile, komu dati prednost. Navsezadnje njihov pristop vpliva na to, kdo prejema cepiva in kdo ne.
Že na začetku je bilo Pfizerju jasno, da želi s Covidom zaslužiti veliko denarja. Podjetje trdi, da proizvodnja njegovega cepiva stane nekaj manj kot 5 funtov na odmerek. Drugi so predlagali, da bi bilo lahko veliko ceneje. Kakorkoli že, podjetje prodaja odmerke z ogromnim dobičkom – vlada Združenega kraljestva je za prvo naročilo plačala 18 funtov, za zadnji nakup pa 22 funtov. To pomeni, da je NHS plačal pribitek v višini najmanj 2 milijardi funtov – šestkratnik stroškov povišanja plače, ki ga je vlada privolila, da bo medicinskim sestram dodelila lani.
Trdili so, da je podjetje sprva poskušalo ponuditi svoje zdravilo ameriški vladi za osupljivih 100 dolarjev na odmerek. Tom Frieden, nekdanji direktor ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni, je podjetje obtožil "vojnega dobičkarstva".
Pfizer je veliko večino svojih odmerkov prodal najbogatejšim državam na svetu – strategija, ki bo zagotovo ohranila visok dobiček. Če pogledate njegovo globalno distribucijo, Pfizer prodaja majhen delež svojih cepiv državam z nizkimi dohodki. Do lanskega oktobra je Pfizer prodal slabih 1,3 % svoje zaloge Covaxu, mednarodnemu organu, ustanovljenemu, da bi poskušal zagotoviti pravičnejši dostop do cepiv.
Pfizer ni prodajal veliko odmerkov revnejšim državam, vendar jim tudi ne bi dovolil, da bi sami izdelali cepivo, ki rešuje življenja, z licenciranjem ali delitvijo patentov.
To je zato, ker je v koreninah modela Pfizer niz pravil intelektualne lastnine, določenih v trgovinskih poslih. Ti dejansko omogočajo velikim farmacevtskim korporacijam, da delujejo kot monopoli, brez odgovornosti za delitev znanja, ki ga imajo, ne glede na to, koliko ga družba potrebuje.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že na začetku spoznala, da bomo morali zelo hitro povečati proizvodnjo – in da posamezne korporacije, kot je Pfizer, preprosto ne bodo imele potrebnih zmogljivosti. Podjetja so pozvali, naj si delijo recepte za cepiva in tako ustvarijo nekakšen "patentni bazen", znan kot CTAP, ki bi omogočil odprtost in sodelovanje. Podjetja bi bila še vedno plačana, vendar ne bi mogla omejevati proizvodnje.
Tovrstna ukinitev običajnih poslovnih pravil v času velike potrebe je bila prej običajna, na primer s penicilinom med drugo svetovno vojno ali izmenjavo znanja o cepivu proti črnim kozam v 60. letih prejšnjega stoletja.
Toda v tem primeru je Pfizerjev vodja stopil v ofenzivo in se posmehoval CTAP kot "neumnosti" - in rekel, da je "nevarno" deliti intelektualno lastnino podjetij. Trdilo se je, da bi 100 tovarn in laboratorijev po vsem svetu lahko izdelovalo cepiva, vendar tega niso mogli storiti, ker nimajo dostopa do patentov in receptov, kot so tisti, ki jih ima Pfizer.
Pfizer je podobno stal pri novem objektu, ki je bil postavljen v Južni Afriki, da bi se skušal spopasti s cepivi mRNA, da bi lahko to revolucionarno medicinsko tehnologijo delil s svetom. Ker niti Pfizer niti Moderna ne bosta delila svojega znanja, so morali znanstveniki začeti iz nič. Novice prejšnji teden kažejo, da so prišli do tega, kar zmede trditve farmacevtske industrije, da takšnega cepiva nikakor ne bi mogli izdelati v revnejših državah.
Veliko je tistih, ki bodo trdili, da čeprav se velika farmacevtska podjetja obnašajo neusmiljeno, moramo to sprejeti, ker je storitev, ki jo zagotavljajo – izumljanje zdravil, ki rešujejo življenja – tako ključnega pomena. Ampak to ne drži. Podjetja, kot je Pfizer, se obnašajo bolj kot hedge skladi, ki kupujejo in nadzorujejo druga podjetja in intelektualno lastnino, ne pa tradicionalna podjetja za medicinske raziskave.
Resnica je, da niso edini izumitelji cepiva. To je bilo delo javnega denarja, univ
ersity research in veliko manjše podjetje, nemško BioNTech. Kot se je pritožil nekdanji uradnik ameriške vlade, je dejstvo, da ga imenujemo cepivo "Pfizer", "največji trženjski udarec v zgodovini ameriških farmacevtskih izdelkov".
Analiza novic Stat iz leta 2018 je pokazala, da je Pfizer sam razvil le delček – približno 23 % – svojih zdravil. Poročilo urada za odgovornost ameriške vlade iz prejšnjega leta je ugotovilo, da je industrijski model vse bolj preprosto odkup manjših podjetij, ki so že razvila izdelke. To jim omogoča, da monopolizirajo to znanje in povečajo ceno zdravil, ki izhajajo iz tega. Pfizer je svojim delničarjem usmeril 70 milijard dolarjev (52 milijard funtov) neposredno z izplačilom dividend in z odkupi delnic. To zmanjša njegov proračun za raziskave za isto obdobje.
Če pogledamo današnje podatke v kontekst, je bila do te točke najbolj donosno zdravilo na svetu v katerem koli posameznem letu Humira, ki zdravi avtoimunske bolezni in ki je svojemu lastniku AbbVie leta 2018 prinesla 20 milijard dolarjev. Humiro je preučil ameriški kongresni odbor, in je klasičen primer, kako velika farmacevtska podjetja delujejo danes: kupite zdravilo, ki je že izumljeno, ga patentirajte do konca in zvišajte ceno za 470 % v njegovi življenjski dobi.
Korporacije, kot je Pfizer, nikoli ne bi smele biti odgovorne za globalno uvedbo cepljenja, ker je bilo neizogibno, da bodo sprejemale odločitve o življenju in smrti na podlagi tega, kar je v kratkoročnem interesu njihovih delničarjev. Odpraviti moramo monopole, ki so tem finančnim zveri dali tako moč, in namesto tega vlagati v novo mrežo raziskovalnih inštitutov in medicinskih tovarn po vsem svetu, ki lahko dejansko služijo javnosti.
(vir)
Velika napaka je bila, da je velika farmacevtska družba odgovorna za globalno uvajanje cepiva
Covid je jasno dal vedeti: osebe, kot je Pfizer, ki so naklonjeni delničarjem, resnično skrbijo samo za svoje ogromne dobičke
"Pfizerjev izvršni direktor Albert Bourla je posmehoval izmenjavo receptov za cepiva kot "neumnost" in dejal, da je "nevarno" deliti intelektualno lastnino podjetij."
Pfizer je imel izjemno dobro pandemijo. Danes je objavil, da je njegovo cepivo Covid-19 lani prineslo 37 milijard dolarjev, s čimer je to zlahka najbolj donosno zdravilo v katerem koli letu v zgodovini.
Za podjetje, ki je bilo do nedavnega najmanj zaupanja vredna družba v industrijskem sektorju v Združenih državah, je bil Covid-19 PR udar. Pfizer je v zadnjih 12 mesecih postal domače ime. Družbi so nazdravljali ob večerih v Tel Avivu, v barih po vsem svetu pa so koktajli, poimenovani po njenem cepivu. Ameriški predsednik je izvršnega direktorja Pfizerja Alberta Bourlo označil za "dobrega prijatelja", veliki mož pa je na lanskem vrhu G7 v Cornwallu parkiral poleg letala Borisa Johnsona.
Globalna uvedba cepiva je ustvarila tako veliko neenakost, da jo mnogi imenujejo »apartheid s cepivom«. Farmacevtske korporacije, kot je Pfizer, so vodile to uvedbo, pri čemer so določile pogoje, pod katerimi prodajajo cepiva, in se odločile, komu dati prednost. Navsezadnje njihov pristop vpliva na to, kdo prejema cepiva in kdo ne.
Že na začetku je bilo Pfizerju jasno, da želi s Covidom zaslužiti veliko denarja. Podjetje trdi, da proizvodnja njegovega cepiva stane nekaj manj kot 5 funtov na odmerek. Drugi so predlagali, da bi bilo lahko veliko ceneje. Kakorkoli že, podjetje prodaja odmerke z ogromnim dobičkom – vlada Združenega kraljestva je za prvo naročilo plačala 18 funtov, za zadnji nakup pa 22 funtov. To pomeni, da je NHS plačal pribitek v višini najmanj 2 milijardi funtov – šestkratnik stroškov povišanja plače, ki ga je vlada privolila, da bo medicinskim sestram dodelila lani.
Trdili so, da je podjetje sprva poskušalo ponuditi svoje zdravilo ameriški vladi za osupljivih 100 dolarjev na odmerek. Tom Frieden, nekdanji direktor ameriških centrov za nadzor in preprečevanje bolezni, je podjetje obtožil "vojnega dobičkarstva".
Pfizer je veliko večino svojih odmerkov prodal najbogatejšim državam na svetu – strategija, ki bo zagotovo ohranila visok dobiček. Če pogledate njegovo globalno distribucijo, Pfizer prodaja majhen delež svojih cepiv državam z nizkimi dohodki. Do lanskega oktobra je Pfizer prodal slabih 1,3 % svoje zaloge Covaxu, mednarodnemu organu, ustanovljenemu, da bi poskušal zagotoviti pravičnejši dostop do cepiv.
Pfizer ni prodajal veliko odmerkov revnejšim državam, vendar jim tudi ne bi dovolil, da bi sami izdelali cepivo, ki rešuje življenja, z licenciranjem ali delitvijo patentov.
To je zato, ker je v koreninah modela Pfizer niz pravil intelektualne lastnine, določenih v trgovinskih poslih. Ti dejansko omogočajo velikim farmacevtskim korporacijam, da delujejo kot monopoli, brez odgovornosti za delitev znanja, ki ga imajo, ne glede na to, koliko ga družba potrebuje.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že na začetku spoznala, da bomo morali zelo hitro povečati proizvodnjo – in da posamezne korporacije, kot je Pfizer, preprosto ne bodo imele potrebnih zmogljivosti. Podjetja so pozvali, naj si delijo recepte za cepiva in tako ustvarijo nekakšen "patentni bazen", znan kot CTAP, ki bi omogočil odprtost in sodelovanje. Podjetja bi bila še vedno plačana, vendar ne bi mogla omejevati proizvodnje.
Tovrstna ukinitev običajnih poslovnih pravil v času velike potrebe je bila prej običajna, na primer s penicilinom med drugo svetovno vojno ali izmenjavo znanja o cepivu proti črnim kozam v 60. letih prejšnjega stoletja.
Toda v tem primeru je Pfizerjev vodja stopil v ofenzivo in se posmehoval CTAP kot "neumnosti" - in rekel, da je "nevarno" deliti intelektualno lastnino podjetij. Trdilo se je, da bi 100 tovarn in laboratorijev po vsem svetu lahko izdelovalo cepiva, vendar tega niso mogli storiti, ker nimajo dostopa do patentov in receptov, kot so tisti, ki jih ima Pfizer.
Pfizer je podobno stal pri novem objektu, ki je bil postavljen v Južni Afriki, da bi se skušal spopasti s cepivi mRNA, da bi lahko to revolucionarno medicinsko tehnologijo delil s svetom. Ker niti Pfizer niti Moderna ne bosta delila svojega znanja, so morali znanstveniki začeti iz nič. Novice prejšnji teden kažejo, da so prišli do tega, kar zmede trditve farmacevtske industrije, da takšnega cepiva nikakor ne bi mogli izdelati v revnejših državah.
Veliko je tistih, ki bodo trdili, da čeprav se velika farmacevtska podjetja obnašajo neusmiljeno, moramo to sprejeti, ker je storitev, ki jo zagotavljajo – izumljanje zdravil, ki rešujejo življenja – tako ključnega pomena. Ampak to ne drži. Podjetja, kot je Pfizer, se obnašajo bolj kot hedge skladi, ki kupujejo in nadzorujejo druga podjetja in intelektualno lastnino, ne pa tradicionalna podjetja za medicinske raziskave.
Resnica je, da niso edini izumitelji cepiva. To je bilo delo javnega denarja, univ
ersity research in veliko manjše podjetje, nemško BioNTech. Kot se je pritožil nekdanji uradnik ameriške vlade, je dejstvo, da ga imenujemo cepivo "Pfizer", "največji trženjski udarec v zgodovini ameriških farmacevtskih izdelkov".
Analiza novic Stat iz leta 2018 je pokazala, da je Pfizer sam razvil le delček – približno 23 % – svojih zdravil. Poročilo urada za odgovornost ameriške vlade iz prejšnjega leta je ugotovilo, da je industrijski model vse bolj preprosto odkup manjših podjetij, ki so že razvila izdelke. To jim omogoča, da monopolizirajo to znanje in povečajo ceno zdravil, ki izhajajo iz tega. Pfizer je svojim delničarjem usmeril 70 milijard dolarjev (52 milijard funtov) neposredno z izplačilom dividend in z odkupi delnic. To zmanjša njegov proračun za raziskave za isto obdobje.
Če pogledamo današnje podatke v kontekst, je bila do te točke najbolj donosno zdravilo na svetu v katerem koli posameznem letu Humira, ki zdravi avtoimunske bolezni in ki je svojemu lastniku AbbVie leta 2018 prinesla 20 milijard dolarjev. Humiro je preučil ameriški kongresni odbor, in je klasičen primer, kako velika farmacevtska podjetja delujejo danes: kupite zdravilo, ki je že izumljeno, ga patentirajte do konca in zvišajte ceno za 470 % v njegovi življenjski dobi.
Korporacije, kot je Pfizer, nikoli ne bi smele biti odgovorne za globalno uvedbo cepljenja, ker je bilo neizogibno, da bodo sprejemale odločitve o življenju in smrti na podlagi tega, kar je v kratkoročnem interesu njihovih delničarjev. Odpraviti moramo monopole, ki so tem finančnim zveri dali tako moč, in namesto tega vlagati v novo mrežo raziskovalnih inštitutov in medicinskih tovarn po vsem svetu, ki lahko dejansko služijo javnosti.
(vir)
