Sreda je dan za nekaj utrinkov s kratkega izleta v Singapur.
Kot se spodobi, se šiht začne s korona testom v Frankfurtu, kar je pogoj, da lahko (kot potniki) odletimo v Singapur.
A350 v poslovnem razredu ni tako slaba izbira za 12h dolg let. Za 4000€ dobiš posteljo, dva obroka, masaže pa žal ne.
Pot gre čez najbolj elitne države kot so Afganistan, Pakistan..
Po pristanku nas je ob prehodu meje pričakal lokalec, ki nas je pospremil do prevoza v hotel. Prvih 14 dni (od. do odhoda) smo zaprti v hotelski sobi. Jp, tudi na hodnik ne smemo. Kolega je decembra to izvedel in kasiral 1 mesec hotelskega pripora in 7000$ kazni. Hrana je čudovita.
Temu bruhanju z zametki diareje rečejo "western style breakfast".
Pripora je po 30h konec in ekipa se našminka za pot nazaj v civilizacijo. 70 ton ne vemo česa v prtljažniku in dobrih 150ton Thunberg tekočine za motorje za 13h dolg let.
Žal je skoraj celoten let potekal ponoči. Vreme je sodelovalo, ekipa tudi. Ker smo bili v posadki trije, je imel vsak dobre štiri ure počitka.
Stara krača zmore v trenutni plan leta shraniti le 125 točk, ostale smo vnesli po nekaj urah na poti.
Nad severnim Irakom že nekaj let zaradi vojaških igric ne deluje GPS signal. Tudi prav, bomo pa brez. Laserski inercijski IRS sistem je ravno tako dober.
Nad Madžarsko je bilo zunaj prijetnih -67c. Po daljšem času pri takšnih temperaturah je potrebno spremljati temperaturo goriva, saj ne sme pasti pod -37c (JetA) oz. - 44c (JetA1), ker se lahko kerozin spremeni v puding. To se reši s povečanjem hitrosti (več trenja na krilih) ali letenjem nižje (kjer je temperatura višja).
Po 13 urah in pristanku (spet se mi je usral..) v vetrovnem in hladnem Hahnu je bilo izleta konec. Rit sem pospravil v avto, se pustil odpeljati v Bruselj in naslednje jutro domov. Težka je šoferska..