ta teden je odšel en prof. dr. z UKCLJ v privat. Dovolj ima. Kaj s tem pridobi javno zdravstvo:
- izgubil je specialista terciarja, specializant se ne more podpisati pod nič, samostojno zdraviti ne sme. Brez specialista se ambulanta lahko dol zapre. Torej ni druge, kot druge specialiste obremeniti bolj...
- MF izgubi predavatelja - brez njih študent ne diplomira
- UKC izgubi mentorja, ki ga rabi da tisti specializant zgoraj sploh lahko postane specialist
mrbit bo pa našel voljo nazaj hodit, če bo tarifa prava, iskati na seznamih plač pa ga bo zaman. Brez specialistov ni medicine, brez prof.dr.jev ni mentorjev in predavateljev, da lahko ti najprej študenta v dohtarja spraviš in potem specializanta na štengo specialista. Način plačila pa ni strokovna ovira.
Zakaj je temu tako? Malo pobrskaj kaki moj post za nazaj, pa ti lepo piše. Jih je pa še kar nekaj dvoživk, ki ostajajo v JS iz v tistem postu napisanih razlogov. Za razliko od Flokijeve mitologije, pri 40+ ne razmišljajo o bajno plačanih dežurstvih. Niso seznanjeni s tem, kot on, v glavnem... Ta človek je najvišje, kamor lahko prilezeš - strokovno in pedagoško. ampak nič hudega, rastejo na drevesu. Sej mrbit je bil pa eden tistih, ki nič niso delali. Upajmo...
Še enkrat - javno zdravstvo je drago, privatno še bolj. Za pacienta, mislim.