Evo, še članek. Ker je zaklenjen ga lepim.
Vir:
https://www.dnevnik.si/1042835093/s...kriva-preobremenjenost-izkoriscanih-voznikov-
Za prometne nesreče tovornjakarjev kriva preobremenjenost izkoriščanih voznikov
V Delavski svetovalnici opozarjajo, da so za vse več prometnih nesreč, v katerih so udeleženi tovornjakarji, krive katastrofalne delovne razmere v panogi in preobremenjenost voznikov. V finančni upravi le v 30 odstotkih pregledanih tovornjakov ne najdejo kršitev.
Da bi ugodili svojim delodajalcem, morajo številni tovornjakarji dobesedno živeti v vozniških kabinah.
V ponedeljek se je na ljubljanski južni obvoznici pripetila prometna nesreča, v kateri je tovornjaku počila guma, voznik prevrnjenega tovornega vozila pa se je tako hudo poškodoval, da je pozneje v bolnišnici umrl. Nekaj dni prej je kamion na avtocesti proti Obrežju do smrti povozil švicarskega državljana, ki je menjaval pnevmatiko. Do nesreče s smrtnih izidom je prišlo tudi v trčenju dveh tovornjakov na cesti prek Gorjancev.
Po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa se je letos do 25. julija na slovenskih cestah pripetilo 1416 prometnih nesreč, v katerih so bila udeležena tovorna vozila, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tovornjakarji so bili povzročitelji v kar dveh tretjinah ali 929 prometnih nesrečah, pri čemer je umrlo sedem oseb, 21 je bilo hudo poškodovanih, 213 pa lažje poškodovanih.
V Delavski svetovalnici so prepričani, da so za vse več prometnih nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila, krive katastrofalne delovne razmere in preobremenjenost voznikov. »Delodajalci jih silijo, da v čim krajšem času prevozijo čim več kilometrov. Namesto da bi imeli počitek na vsake štiri ure in pol, kot zahteva zakonodaja, vozijo tudi po 16, 17, 18 ur, vmes pa namesto počitka nakladajo ali razkladajo tovor,« pravi Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice.
Izkoriščanje voznikov, zlasti tistih iz BiH
V najhujšem položaju so vozniki iz Bosne, ki naj bi jih bilo med vsemi vozniki pri slovenskih prevoznikih več kot polovica. »Po sporazumu z BiH morajo ob prvi zaposlitvi v Sloveniji prebiti eno leto pri istem delodajalcu, kar pomeni, da so v tem času popolnoma v njegovih rokah. Če ne upoštevajo njegovih zahtev, sledi odpoved in vrnitev v Bosno. V takšnih razmerah seveda nimajo možnosti, da bi upoštevali zakonodajo,« pojasnjuje Zrnić.
Da bi izpolnili »brutalne zahteve« svojih gospodarjev, so mnogi prisiljeni živeti v vozniški kabini. »Poznamo primer človeka, ki šest mesecev sploh ni mogel oditi domov. Dva kvadratna metra prostora sta bila dom, v katerem je vozil, kuhal in spal. In vse to za šest do 14 centov na kilometer,« je ogorčen Zrnić, ki si sploh ne upa pomisliti, kakšne posledice takšno življenje prinaša za zdravje, tudi duševno.
Iznajdljivi delodajalci
Ker nobena zakonodaja ne dovoljuje takšnega trpinčenja, morajo delodajalci seveda najti obvode, da se izognejo nadzoru. Pri tem pa so, kot pravijo v Delavski svetovalnici, izjemno iznajdljivi. Od manipuliranja s tahografom z uporabo magneta ali elektronske naprave do dvojnih kartic, registriranih na dva voznika, enega seveda neobstoječega, s čimer prikažejo manjše število prevoženih kilometrov in obvezne počitke.
Zrnić pravi, da si vozniki takšnih kršitev v vožnji na Zahodu, denimo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji… zaradi ostrega nadzora ne drznejo tvegati, medtem ko pri nas glede tega menda nimajo zadržkov. »Furs sicer izvaja občasne nadzore, a to ni ničemur podobno. Vozniki se pokličejo po telefonu, se ustavijo, snamejo magnete in gredo mirno naprej.« Če pa koga že zalotijo, pa ta, kot dodaja Zrnić, tudi edini nastrada. »Znan je primer, ko so na meji oglobili dva voznika z 2000 evri, delodajalca pa s 6000 evri kazni. Ta delodajalec ima zdaj blokiran račun, živi pa od tega, da mu oba voznika, ki sta zdaj pri drugem delodajalcu, plačujeta od svojih plač, saj je zoper njiju vložil izvršbo na podlagi verodostojne listine. Pravno neuka voznika seveda nista vedela, da morata vložiti ugovor v osmih dneh,« pravi Zrnić.
Brez kršitev le slaba tretjina tovornjakarjev
Na finančni upravi (Furs) trditve o pomanjkljivem nadzoru zavračajo. Njihovi mobilni oddelki so lani, kot pravijo, ustavili 3544 tovornjakov in avtobusov (v prvem poletju letos 1857) in pri tem odkrili kar 2429 kršiteljev (brezhibnih je bilo torej le 31 odstotkov prevozov!) ter 4747 kršitev. Največ kršitev, med katerimi prevladuje neupoštevanje obveznih počitkov, je bilo odkritih pri prevoznikih iz drugih držav EU, kar 59 odstotkov, četrtina je bila prevoznikov iz tretjih držav, 15 odstotkov pa domačih.
Inšpektorji pri nadzorih ugotavljajo, da skušajo podjetja v primerih vgrajenih manipulacijskih naprav prevaliti odgovornost na voznike, ti pa v dogovoru z delodajalcem prevzemajo odgovornost nase, kar ima za posledico plačilo bistveno nižje kazni. Za voznika znaša globa za uporabo manipulacijske naprave od 2000 do 5000 evrov, za pravno osebo od 6000 do 24.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 2000 do 8000 evrov.
Po ugotovitvah policije je med tovornjakarji vse več tudi kršitev cestnoprometnih predpisov – lani jih je bilo 36.152 oziroma skoraj 16.000 več kot leto prej – največ zaradi neuporabe varnostnega pasu, prekoračitve hitrosti, preobremenjenosti in tehnične brezhibnosti vozil ter neupoštevanja obveznih počitkov. Prav tako narašča število kršitev delodajalcev na področju delovnih razmerij ter varnosti in zdravja. Inšpektorat za delo jih je lani v 716 pregledih ugotovil kar 1337 (leta 2013 denimo v 819 pregledih 862), največ glede plačila za delo.
Igor Dernovšek