Ksz...
Načeloma ne jočem glede vožnje ostalih, ker pri mojih kilometrih sem na cesti navajen vsega hudega, ampak tale jutranja πzda je pa vredna omembe. Relacija CE - LJ, prvič ga opazim takoj za uvozom Trojane, kjer z blendanjem terorizira dve vzporedno in normalno vozeči koloni. Takrat je bil nekje 200 m za menoj. For the record - tisti na prehitevalnem pasu so bili tam "legalno", realne hitrosti so bile preko 100 km/h. OK, koloni na prehitevalnem pasu se uspe dematerializirati in brutalnih 130 konjev v Mondeotu zapoje na ves glas. Jaz sem že bil v tunelu Trojane, hitrost po števcu cca. 120 km/h (10 laže števec, nekaj je tolerance...torej ravno še znotraj sprejemljivega) in odločim se prehitevat kombi. Zaradi mojega prehoda na prehitevalni pas se mu ni bilo potrebno niti dotakniti zavore. Ampak ne, tip z razdalje cca 50 m na polno blenda in očitno tišči po gasu ter se nalepi na zadnji odbijač. OK, pač še eden tistih, ki jih spustiš pred sebe in pozabiš na njih. Prehitim kombi, se umaknem na vozni pas, tip pospeši dokler ni vzporedno z mano, izusti nekaj sočnih in se odpelje naprej. Približujem se novemu kombiju, zapeljem na prehitevalni pas, ampak nekaj mi ni dalo mira...prijatelja v Mondiæu sem moral še malce pozdraviti z dolgimi lučmi...vem, primitivno i skrajnega obsojanja vredno. Namreč, glede na to, kako se mu je pred najinim srečanjem mudilo, je njegova vožnja od trenutka, ko me je prehitel bila nekoliko počasna. V bistvu je vozil moj tempo. Takrat pa tipu spipa in preveri, ali je moč njegovih zavor še zadovoljiva za to, da opravi tehnični pregled. Hvala bogu je moj reakcijski čas še dokaj dober in tudi Mazdine zavore bi z malo sreče morale prestati tehničnega. Na žalost reakcijski čas za mano vozečega ni bil tako bliskovit in na srečo kombija na voznem pasu še nismo dohiteli ali pa prehiteli, tako da je lahko odvil v desno. Midva z možakarjem pa sva se ustavila... Nato pa se je prijatelj odločil, da ima dovolj igric ter je v oblaku dima izginil iz vidnega polja...vse do kolone pri Šentjakobu, kjer sem ga dohitel. Do pogovora o nedavnih dogodkih mu kljub moji očitni pobudi mu ni bilo, sem ga pa vseeno škljocnil za spomin...
Načeloma ne jočem glede vožnje ostalih, ker pri mojih kilometrih sem na cesti navajen vsega hudega, ampak tale jutranja πzda je pa vredna omembe. Relacija CE - LJ, prvič ga opazim takoj za uvozom Trojane, kjer z blendanjem terorizira dve vzporedno in normalno vozeči koloni. Takrat je bil nekje 200 m za menoj. For the record - tisti na prehitevalnem pasu so bili tam "legalno", realne hitrosti so bile preko 100 km/h. OK, koloni na prehitevalnem pasu se uspe dematerializirati in brutalnih 130 konjev v Mondeotu zapoje na ves glas. Jaz sem že bil v tunelu Trojane, hitrost po števcu cca. 120 km/h (10 laže števec, nekaj je tolerance...torej ravno še znotraj sprejemljivega) in odločim se prehitevat kombi. Zaradi mojega prehoda na prehitevalni pas se mu ni bilo potrebno niti dotakniti zavore. Ampak ne, tip z razdalje cca 50 m na polno blenda in očitno tišči po gasu ter se nalepi na zadnji odbijač. OK, pač še eden tistih, ki jih spustiš pred sebe in pozabiš na njih. Prehitim kombi, se umaknem na vozni pas, tip pospeši dokler ni vzporedno z mano, izusti nekaj sočnih in se odpelje naprej. Približujem se novemu kombiju, zapeljem na prehitevalni pas, ampak nekaj mi ni dalo mira...prijatelja v Mondiæu sem moral še malce pozdraviti z dolgimi lučmi...vem, primitivno i skrajnega obsojanja vredno. Namreč, glede na to, kako se mu je pred najinim srečanjem mudilo, je njegova vožnja od trenutka, ko me je prehitel bila nekoliko počasna. V bistvu je vozil moj tempo. Takrat pa tipu spipa in preveri, ali je moč njegovih zavor še zadovoljiva za to, da opravi tehnični pregled. Hvala bogu je moj reakcijski čas še dokaj dober in tudi Mazdine zavore bi z malo sreče morale prestati tehničnega. Na žalost reakcijski čas za mano vozečega ni bil tako bliskovit in na srečo kombija na voznem pasu še nismo dohiteli ali pa prehiteli, tako da je lahko odvil v desno. Midva z možakarjem pa sva se ustavila... Nato pa se je prijatelj odločil, da ima dovolj igric ter je v oblaku dima izginil iz vidnega polja...vse do kolone pri Šentjakobu, kjer sem ga dohitel. Do pogovora o nedavnih dogodkih mu kljub moji očitni pobudi mu ni bilo, sem ga pa vseeno škljocnil za spomin...
