V času epidemije covid-19 se vsi ukvarjamo s problemom človekovih pravic. Če me kot strokovnjaka za področje človekovih pravic to zelo veseli, pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da se zavzemamo za svoje pravice, ne da bi se zavedali, da te pravice praviloma niso absolutne. Zato je treba poudariti...
siol.net
Zanimiv in po mojem mnenju zelo realen intervju.
Morda nekaj izsekov.
Človekove pravice torej lahko izvršujemo samo, dokler ne posežemo v pravico drugega. V primeru trka več pravic je sodišče tisto, ki na koncu presodi o pravičnem ravnotežju. V času epidemije covid-19 sta na eni strani varovanje zdravja in pravica do življenja, na drugi strani pa druge pravice, od varstva osebnih podatkov, pravice zbiranja ipd.
Če imamo pravico do varstva osebnih podatkov ali pravico do zbiranja, lahko to pravico izvršujemo le, dokler ne posežemo v pravico drugega, npr. do varovanja zdravja. Tako je Sodišče EU večkrat to izredno poudarilo, npr. glede zbiranja osebnih podatkov letalskih potnikov (zaradi varnosti) ipd. Sodišče EU je v zadevah C‑92/09 and C‑93/09
Volker und Markus Schecke odločilo glede absolutnosti pravice do varstva osebnih podatkov tako: "
Vendar pa pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna, temveč jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi."
Če je nekaj predlagano na Švedskem, v Avstriji in Sloveniji, je rezultat takšen:
na Švedskem se ukrepi spoštujejo tudi, če so le predlagani (npr. nošenje mask). V Avstriji to praviloma ni dovolj. Ko so ukrepi v Avstriji pravno določeni, pa jih družba spoštuje.
V Sloveniji samo predlagani ukrepi ne pomenijo nič. Ko so pravno sprejeti, pa iščemo razloge, kako jih ne bi spoštovali. To velja na vseh področjih. In zato je na Švedskem samo na podlagi priporočila cepljenih več ljudi, kot je povprečje v EU, v Slovenji pa skoraj najmanj, saj priporočil ljudje ne upoštevajo, ker ne zaupajo v institucije. To ni samo nezaupanje politiki, to je nezaupanje stroki in znanosti, torej zdravnikom, strokovnjakom z Instituta Jožef Stefan ipd., ki jih ceni ves svet.
Kljub temu je v zvezi s cepljenjem treba povedati, da je en del populacije dejansko v skrbeh. Tudi sama sem osebno skeptična do cepljenj, a zaupam znanosti, in na koncu sem presodila, kaj je koristneje zame in za skupnost.
A skeptike je treba nagovoriti na njim razumljiv način. Tisti, ki cepljenju nasprotujejo le iz razloga, ker nasprotujejo vladi, ne glede na to, za katero državo gre, te bo težko prepričati z argumenti stroke. A tiste "anticepilce", ki so tudi proti drugim vrstam cepljenj, je treba nagovoriti. A prav tako ta skupina mora vedeti, da bodo lahko zaradi necepeljenja deležni omejitev po celem svetu, ne glede na to, kakšna vlada je v državi, in da na koncu ti ljudje ne bodo mogli niti na dopust v najljubšo državo, npr. Hrvaško, ali kot trenutno že velja za ZDA. Tudi če želiš v nekatere države, se moraš cepiti proti rumeni mrzlici. In v Avstriji s 1. oktobrom brez cepljenja ne bo mogoče več na športne in kulturne prireditve.
In zato lahko države, kjer so se ljudje prostovoljno cepili v visokem odstotku, odpravljajo vse omejitve, tudi Švedska. Ta omejitev ne odpravlja zato, ker ni bilo ukrepov, ampak zato, ker so ljudje spoštovali priporočila stroke (zdravnikov) in tako dosegli 70-odstotno precepljenost. Države, ki so dosegle visoko precepljenost, so dokaz, da le s cepljenjem lahko premagamo krizo, če ne želimo imeti kolapsa države, predvsem zdravstva. Vloga medijev je, da to pravilno, objektivno in uravnoteženo predstavijo tudi slovenski javnosti.
Pri tem pa je treba poudariti odgovornost stroke in uradnih organov, ki potrjujejo zdravila in cepiva. Tu mora biti zagotovljena največja varnost, da se izognemo tragičnim dogodkom, celo s smrtjo, kot pred časom v Sloveniji in drugih državah. Tukaj ima pomembno vlogo tudi pristojna evropska agencija, ki mora delovati tako, da bomo imeli zaupanje v potrjena cepiva vsi, tudi skeptiki. Seveda je tudi tu razmerje med dvema vrstama nevarnosti: cepljenjem ali boleznijo. A zdravila morajo biti varna, le takrat so lahko na trgu. Upam in želim, da ne bi bilo ljudi, ki bi se podredili ukrepom le zaradi dopusta, ampak ker zaupajo znanosti, ker imajo osebno odgovornost tudi do zdravja svojega soseda, prodajalke, policista …
Pri nas smo pa dejansko povzeli vse najslabše možne rešitve oz. dejanja. Stroka, ki si ne upa izpostaviti oz. jo je politika zbrcala v kot, ego Janše in vlade, ki dela kar nekaj po svoje in grozi, namesto, da bi s konkretnimi in ustrezno vnaprej določenimi ukrepi (se spomnimo recimo, ko šole 1 dan prej začetkom pouka niso vedele še nič) zapeljal obvladovanje epidemije, tako se pa ukrepi skoraj na dnevni bazi spreminjajo, sporočila pa tudi. Enkrat je to oh in sploh veljavno, čez 1 dan je veljavno ravno nasprotno. S takim načinom so dejansko prilili bencin na ogenj anticepilcev/teoretikov zarot.
Ampak saj vemo: točno take politike imamo, kot si jih zaslužimo
.