Kdo če bi se cepil? Mi vsi, ostale 99.999% populacije ali un ki je umrl?
Ker trenutno oba pogoja ne zagotavljata nesmrtnosti pred covidom. Sem danes že napisal in bom še 1x, da umirajo žal tudi cepljeni. Populacija v DSO se spet "prekužuje" četudi so 96+% precepljeni in žal ta populacija tudi spet umira. Vsekakor manj kot bi če se nebi cepili, to je logično dejstvo, ampak umirajo vseeno. A so sedaj necepljeni 25 letniki krivi ali mogoče država, ker je PCT pogoj za obiske v DSO uzakonila šele 6. septembra?
Sej vem, najlažje je kazat s prstom v množico, sploh če je velika.
Pa dalje o opcijah 1:1000. V sloveniji je od covida do 35 leta starosti umrlo uradno 5 ljudi (na prste ene roke jih lahko prešteješ). Na cesti jih je ta mesec več umrlo v tej starostni skupini. Zakaj ku.rc bi se šli ti ljudje cepit?
Pa če potegnemo samo slovensko statistiko noter, lep matematični prikaz relativizacije.
- smrti s covidom do 45 let = 28 (11 žensk in 17 moških)
- smrti zaradi cepljenja = 1 (uradno vemo za ženo diplomata, mislim da je imela malo nad 40 let?)
Torej tvoje razmerje v starosti do 45 let ne drži, ampak je uradno v sloveniji razmerje 1:28 oz. celo 1:11 če si ženska.
a) Vsa populacija naj bi bila v idealnem primeru cepljena. Običajno smo navajeni preprečevati epidemije s polno cepljenostjo populacije, ki je v stiku s patogenom. Ko pošlje firma ekipo v Afriko, jih tudi vse cepijo proti malariji, ne samo tistih pred penzijo itn. Če gredo tja cele družine, se cepi tudi otroke/mladostnike s tistimi cepivi, ki so zanje dokazano varna. Za mladostnike imamo glede Covida že dovolj raziskav, da vemo, da jih je varno cepiti. Raziskave za otroke se že delajo.
b) Nek delež jih umira zato, ker jim imunski sistem žal ne deluje več tako kot mladim ljudem in ob cepljenju niso razvili dovolj dobrega imunskega odziva, ki bi zagotovil ustrezno pomnenje za kasnejši močan odziv takoj ob srečanju s Covidom. Večji delež pa zato, ker je njihova imunost s časom že izzvenela, zato se bodo še tretjič cepili.
In, ker bo spet koga od omembe "treh pikecov" vrglo božje : boljših ukrepov znanost nima. Ljudje zbolijo, nato pridejo na smrt bolni k zdravniku in pričakujejo, da bo dohtar malo zamahnil s čarobno paličico (pa ne preveliko, ne s palico, to nikakor ne bi šlo!) in oni bojo isto popoldne smeje odšli domov. To je nemogoče.
c) Zarukani so. Za reptile pametni ljudje pač nočejo delati. Kaj ima to s cepljenjem?
d) "Ker se niso znali cepiti proti hitrosti?"
Zato, ker se zdi, da Covid kroži med najranljivejšo populacijo. V prvem valu so hudo zbolevali in umirali predvsem najstarejši, v naslednjem se je starost hospitaliziranih že znižala in danes je
povprečna starost hospitaliziranih od Covida 55 let. Starejši so preboleli (nato so bili začasno imuni), bili cepljeni ali pa umrli. V dveh letih smo prišli iz "to je bolezen 80+ letnikov" na "to je bolezen 50 letnikov". Če epidemija ne bo enkrat izzvenela sama (kot je bilo to s špansko gripo) se bo ta meja v naslednji fazi spet znižala, in enkrat prišla tudi do mladostnikov, ker drugih "kandidatov" preprosto bolezen ne bo našla.
Epidemiologija pa (kakorkoli vi internetni sralci ustvarjate famo, da ni vredna več kot drek na cesti) epidemije zna obvladovati in ima tudi kaj pokazati. Vsakdo bi moral že vedeti, da je s cepljenjem ogromne večine ljudi na svetu izrebila črne koze in v rekordnem času leta 2003 ustavila SARS (pisal sem tudi že, zakaj ji to pri Covidu ni moglo uspeti). In najbolj uspešno dejanje epidemiologije za obvladovanje epidemije je cepljenje vse populacije.
Da to odlično deluje smo pokazali pri otroških boleznih, kjer že imamo visoko precepljeno populacijo, te bolezni pa krožijo izključno med necepljenimi. Ko kak otrok iz ciganskega naselja prinese ošpice med cepljeno populacijo, se te preprosto ne morejo širiti prav daleč.
Spet bodo histerične mamice sončkov jokale na 24ur, vendar je smiselno cepiti tudi mladostnike. Če nas bo čakal še peti val, tudi otroke. Izkušnje z edpidemijami povejo, da se to tako mora delati, če hočemo kaj doseči. (Kako že pravijo Trumpovci: fuck your feelings.) Taka so dejstva in tako je znanost pogruntala že zdavnaj. Lahko greste pa na Mars, tam še ni Covida. Ljudje umirajo, ker poslušajo enovrstičnice anti-vaxx vernikov ne pa treh strani članka Alojza Ihana.
Seveda je možno, da bo epidemija kmalu izzvenela zaradi dovolj cepljenih med starejšimi in dovolj prebolelimi med mladimi (ki so večinoma prebolevali manj katastrofalno kot 80-letniki), vendar tega ne more zagotoviti nihče. Cepiva so varna, in nehajte tle s to paniko, ker o teh stvareh premalo veste.
Poglejte si dananšnje Am. statistike iz Teksasa (30 mio ljudi, velikost Turčije), kjer je zaradi Covida 100% polna
PEDIATRIČNA intenzivna nega polovica Teksasa (mimogrede, na 96% polne so tudi intenzivne nege odraslih - to je pravzaprav 100%, ker je razlika na meji merske napake). S tem, da so bogata država, ki ima npr. intenzivnih postelj za odrasle (glede na prebivalca) 2x več kot Slo.
e) Pri takšnih statistikah je seveda treba upoštevati tudi hospitalizacije in zaplete ob Covidu.
Ustvaril si dilemo, ki ne obstaja, zdaj se greš pa pretepanje slamnatega moža. Te številke so pač trenutno še take, ker:
-ne vemo, če bo enkrat Covid začel krožiti med mlado populacijo (ko bo starejših zmanjkalo), in kakšne še bodo takrat posledice;
-se je do zdaj cepilo relativno malo mladih ljudi, in se je pač ta nesrečen slučaj smrti pokazal že zgodaj.
Glej, na svetu smo potalali več milijard doz cepiva, in ne izkaže se, da mladim cepivo škodi pomembno kaj bolj kot drugim. Zdravstvene koristi cepljenja
so jasne tudi za mlajše od 45 let.
Predvsem pa ni mogoče vnaprej napovedati, kakšni bodo zdr. učinki Covida, ko bo ta prekužil vso mlajšo populacijo, najboljši ukrep za preprečitev morebitnih posledic pa je
VNAPREJ PRECEPLJENA tozadevna populacija.
Cepiti jo z zamudo, sredi epidemije, ker bo tako pokazala nuja, ni tako učinkovito - kot lahko vidimo vsi v teh časih.
O varnosti cepljenja pa imamo tako podatke iz raziskav, kot podatke cepljenj iz celega sveta (ne samo bazena 1 mio cepljenih ljudi), kjer se je tudi statistik za mlajše od 45 let nabralo že dovolj.
Zelo jasne so tudi finančne koristi, in ker zdr. sistem nima neomejeno denarja, financiramo pa ga vsi, ta mora ravnati tako, kot je nabolj smiselno za vse skupaj.