za don corla:
"Natakar, prinesite mi dunajski zrezek."
"Z veseljem!"
"Ne, s solato in krompirjem!"
V Ljubljani so odprli francosko restavracijo. Uroš je peljal svoje dekle na večerjo in natakar je paru priporočil:
"Želite morda našo specialiteto: "Poulet a la peugeot"?"
"Kaj pa je to?"
"Kokoš, ki jo je povozil avto."
V gostilni pravi starejši gospod mladeniču, ki pije:
"Ali veste, da zaradi alkohola umre deset tisoč Francozov letno?"
"Kaj se to mene tiče, jaz sem Slovenec!"
Ta kolač je pa zelo suh! se je pritožila gostja v lokalu.
"Potem pa zaprite usta, da se ne bo preveč prašilo!" jo je opozoril natakar.
Natakar je pristopil h gostu in mu rekel:
"Gospod, vaš kozarec je prazen! Naj vam prinesem še enega?"
"In kaj naj počnem z dvema praznima kozarcema?"
V hotelskem baru gost položi na točilni pult bankovec za pet tisočakov in brez besed odide v hotelsko sobo.
"Ta je pa res čuden tip!" komentira sam pri sebi natakar. "Pet tisočakov napitnine, konjaka, ki ga je spil pa ni plačal!"
Gost se je stegnil z roko k sosednji mizi in z nje vzel solnico.
"Kaj nimate ust?" je nekoliko užaljeno rekel natakar, ker ni njemu rekel, kaj potrebuje.
"Imam usta, imam, toda z roko sem jo lažje dosegel!"
Mare se je z novim dekletom usedel za mizo elitne restavracije. Pristopil je natakar in vprašal:
"Želite?"
"Rada bi aperitiv, kaviar in lososa za predjed, pljučno pečenko, nato sadno kupo, kavico in francoski konjak."
"In kaj želite vi?" se je natakar obrnil še k Maretu.
"Želim si, da je ne bi povabil na večerjo."
Ko je natakar pisal račun, se je spomnil pregovora: čas je denar, in k znesku pripisal še datum in uro.