Bom navedel nekaj reakcij na tvoj zapis, da ne bo izpadlo, da sem kakšen verski fanatik (ker absolutno zagovarjam obstoj višje inteligence).
Pred velikim pokom ni bilo nič. Zero. Nada. Vsaj ne v obliki časa in prostora, kot ju poznamo sedaj. Vse je bilo zgoščeno v eni sami točki nič. Kot sem že rekel, obstajajo neke teorije, ki dokazujejo, da lahko tudi iz nič pride do vžiga in posledično do eksplozije. Kaj je pa izven meja vesolja? Kako se lahko prostor širi v nič?
Trditev, da smo sami v vesolju, včasih primerjam takole: predstavljaj si eno mravljo v gozdu. Kaj za njo predstavlja svet? Tistih nekaj kvadratov gozda, po katerih se giblje. Za njo je že gozd nepredstavljivo velik, kaj šele vse ostalo izven gozda. Analogno si lahko predstavljamo nas na tem majhnem planetku.
Kar se fizike tiče. To, da je fizika povsod v vesolju enaka, ni čisto res. Enako je s časom. Že v bližini črnih lukenj vsi fizikalni zakoni odpovedo, čas pa se začne obnašati drugače.
Premagovanje velikih razdalj pa bomo po moje raje dosegali z ukrivljanjem prostora kot z visoko hitrostjo. Tako tudi zrelativiziraš čas, da se ne vrneš nazaj 50 let starejši kot si šel na pot.