Splošna debata, kaj je uspelo in kaj ne...
- Ustvarjalec teme Odisej
- Začetni datum
Hmm.. Jaz sem včeraj odprl našega pale ale-a po 1 tednu zorenja v steklenici. Ker ga imam v utici zravn hise kjer ni nic ogrrvanja je te dni temperatura kar nizka. Pivo ima se zelo malo co2 in pena je, upam da se samo zaenkrat, nikakva. Je pa res da sem med analizirsnjem ugotovil, da sem pri izračunavanju kiisnil in dal ored flasiranjem celih 18g namiznega cukra premalo. Zdaj sem odnesel pivo domov ga dau v kurilnico kjer je topleje vsaj sobne temperature in se ga pustim vsaj 1 tedn. Se bo kaj poboljsal ali je 18g cukra lahko ključnega pomena da sem sjebal pri mehurčkih in peni?
Ali lahko še ostale podatke navedeš:
- prikoliko stC se je zaključa fermentacija pred flaširanjem
- količina je 41 litrov
- na koliko bi rad karboniziral (PA je tam okoli 2.0 - meni je morda všečneje manj kot več)
- koliko gramov navadnega cukra si dodal
Če zori zadeva na temp 15-20 st. je dobro. Če je na manj (npr. 12 stC), bo tudi dobro, samo več časa je za to potrebnega ....
Jaz ponavadi flaše nekaj dni po flaširanju in karbonizaciji itak še enkrat nenamerno pretresem s samim etiketiranjem, tako da mi ponavadi karbonizacija ni delal problemov.
- prikoliko stC se je zaključa fermentacija pred flaširanjem
- količina je 41 litrov
- na koliko bi rad karboniziral (PA je tam okoli 2.0 - meni je morda všečneje manj kot več)
- koliko gramov navadnega cukra si dodal
Če zori zadeva na temp 15-20 st. je dobro. Če je na manj (npr. 12 stC), bo tudi dobro, samo več časa je za to potrebnega ....
Jaz ponavadi flaše nekaj dni po flaširanju in karbonizaciji itak še enkrat nenamerno pretresem s samim etiketiranjem, tako da mi ponavadi karbonizacija ni delal problemov.
Če si not stresel za 36l bo čisto ok...
ČE nisi prepričan če poteka karbonizaija, lahko naslednjič flaširaš v eno PVC flaško. Če se po nekaj dneh napihne je vse ok...
Tako, boš tudi dobil občutek kako hitro se odvija proces karbonizacije pri naizkih ali visokih temp.
Seveda lahko pivo iz PVC flaše normalno spiješ...
ČE nisi prepričan če poteka karbonizaija, lahko naslednjič flaširaš v eno PVC flaško. Če se po nekaj dneh napihne je vse ok...
Tako, boš tudi dobil občutek kako hitro se odvija proces karbonizacije pri naizkih ali visokih temp.
Seveda lahko pivo iz PVC flaše normalno spiješ...
Po dryhopu sem mel 15 stopinj, preden sem dodal cuker. Na brewsfrend sem tisti kalkulator uporabil pa navedel stopinje 2.0 in 15C 36l in mi je ven vrglo 148.2 cukra mislim da. Ko pa sem flasiral do konca pa sestel flase je pa 41l. Tak da bi naceloma rabil dat 164g cukra. Zaj je bil nekje n 13stopinjah. Od vcere ga mam doma na skoraj 20. Tedn dni se pustim in porocam dalje
Še malo bi se navezal na tole debato... ni mi dalo mira in sem začel na kup zbirat material za testno izvedbo projekta DIY hlajenja na podoben princip kot je tole. Napajalnik je doma, hladilni element je na poti, hladilnikov je pri hiši ulala, elektronika in cloud integracija grafov je v teku, rabim pa pomoč pri delu, ki bo prišel skozi pokrov in bo potopljen v pivino. Majstri tu uporabijo 18''x1,5'' (46x4cm) palico iz "anodized aluminium". Zanima me, ali je kar se food-safe tiče kaka fora, da mora biti alu obdelan, ali lahko vzamem direktno palico iz aluminija brez obdelave? Ne bi se, ali koga, rad zastrupil po neumnosti. Tak komad bom menda že dobil nekje?
Aluminij + kislina ni ravno dobra kombinacija. Aluminij v vsakem primeru rabi površinsko zaščito, ta se tvori recimo v loncih sama kot oksid in preprečuje stik aluminija z kislino ki ga razjeda. Za daljše čase namakanja vseeno tudi naravni oksid ni 100% zaščita tako da je potrebno aluminij dodatno površinsko obdelat. Eloksacija je klasičen proces ki se uporablja za aluminij, tako da ti priporočam da daš tole naredit v zadosti veliki plasti nekemu mojstru da bo 100%.
Ok, torej dam enemu majstru da mi odreže/postruži + da na galvano, da naredi eluksacijo in je to to. Barvanje bo verjetno še slabša ideja... (čeprav, če se ne motim so pločevinke iz aluminija, ampak je notri nek specialni neškodljiv lak?)
BIPA ni brez praženega ampak z "malo" praženega priokusa:
Uporabiš ali "debittered" temni slad ali pa oluščen (pealed) žgan ječmen. Oboje dobiš v naših spletnih trgovinah. Lahko tudi kombiniraš z bolj aromatičnimi manj žganimi sladi (recimo chocolate, coffe). Bistveno je da količinsko prilagodiš na mejo da je stvar črna oz. temno rjava/rdeča (SRM okoli 25), če daješ dozo kot za strout je kmalu preveč (žgane arome).
Sam dajem v BIPO pilsner kot osnovo, "pealed roasted barley" (tam okoli 3%) in še special B (temni karamelni slad) ker se mi zdi da dobro paše na tropske arome hmelja in malo žganega okusa.
Uporabiš ali "debittered" temni slad ali pa oluščen (pealed) žgan ječmen. Oboje dobiš v naših spletnih trgovinah. Lahko tudi kombiniraš z bolj aromatičnimi manj žganimi sladi (recimo chocolate, coffe). Bistveno je da količinsko prilagodiš na mejo da je stvar črna oz. temno rjava/rdeča (SRM okoli 25), če daješ dozo kot za strout je kmalu preveč (žgane arome).
Sam dajem v BIPO pilsner kot osnovo, "pealed roasted barley" (tam okoli 3%) in še special B (temni karamelni slad) ker se mi zdi da dobro paše na tropske arome hmelja in malo žganega okusa.
A je kje kaka smernica katere hmelje za kateri stil piva uporabit?
Recimo Citra je klasika za kake ipe...
Ali pa Bobek je kao predviden za angleške stile al pa kak lager...
Centennial je za stoute, ipe,...
Recimo da bi dal Saaza za IPO ali pa Citro za Bocka?
Recimo Citra je klasika za kake ipe...
Ali pa Bobek je kao predviden za angleške stile al pa kak lager...
Centennial je za stoute, ipe,...
Recimo da bi dal Saaza za IPO ali pa Citro za Bocka?
Nazadnje urejeno:
Mislim da v današnjem času smernic ni ali pa ne držijo. Recimo ravno citra je toliko popularna da je povsod, še Laško dela lager s tem hmeljem!
Dobiš tudi recimo single hop IPA s SAAZom ipd. tako da niti s starimi sortami ni več enako kot je bilo nekoč.
Dobiš tudi recimo single hop IPA s SAAZom ipd. tako da niti s starimi sortami ni več enako kot je bilo nekoč.
Podobne teme
