Lepe cene, hočem rači kar visoke za 11,5 kW. Kaj pa pri "večjih" firmah?
sončna elektrarna
- Ustvarjalec teme softi
- Začetni datum
Kolko pa ti pričakuješ ob pomanjkanju vse robe?
Nisem drugih (še) lovil okoli, ker vsi pričakujejo, da si vsaj dva koraka za mano - nimaš EE soglasja in ne načrta postavitve. Naslednji teden je obrtni sejem v Celju in grem še tja pofirbcat.
Kako ne plačamo več? Kok je že cena štroma letos? Hint...nima Putin kej dost s tem.Matr vas boli to "hranjenje" 3% poletnega štroma v EE sistemu.Nič več ne plačujete zaradi tega, kvečjemu manj, ker če država ne dosega znotraj EU zaukazanih % obnovljivih virov, plača penale!
Sigurno nič več zaradi 3% slovenske solarne elektrike - to da pa nas EU komisija nateguje pa spada v drugo temo. Aja koliko bi že plačali penalov če nebi lani z nakupon češke "zelene" elektrike izboljšali okoljsko bilanco in črpali kohezijska sredstva? Kar poišči, saj ti gugl dela.
Ker sem dober: https://www.zurnal24.si/pod-streho/...bomo-pet-milijonov-evrov-placali-cehom-376762
Kdo je že vladal takrat? Aja častni doktor politologije s Kosova.
Ta hip je problem nemška "zelena" elektrika. Oni so ga najglobje zavozili, pa se kar ne dojamejo, mogoče bojo, ko se jih odklopi. Naša še ne. Glede na sanje marsikoga, par jih maš v tej temi, gremo pa po tej poti.
Skratka, s solarno energijo ni nič narobe, sam način je napačen.
Skratka, s solarno energijo ni nič narobe, sam način je napačen.
Torej po tvoje ne smemo vlagat nič v solarno energijo, dokler ne iznajdemo načina kako shraniti poletne viške za zimo - po možnosti brezplačno.
Najnižji 12,8k za podobno velikost.
Ker vem da ne odpirate linkov:
22. NOVEMBER 2021, OB 7:31
PROFIMEDIA
Cilja, 25 odstotkov obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, ki si ga je Slovenija sama postavila do leta 2020, nismo dosegli, zato bomo morali manjkajoči delež kupiti na trgu, kar nas bo stalo približno pet milijonov evrov.
Po zadnjih začasnih revidiranih podatkih statističnega urada je konec lanskega leta delež OVE v končni bruto rabi energije znašal 24,16 odstotka, kar pomeni, da cilja, ki je zavezujoč in smo si ga zastavili sami, nismo dosegli. Lahko rečemo, da smo zgradili premalo sončnih elektrarn, a ni vse odvisno od teh, cilj bi lahko dosegli tudi z več bioplinarnami, kogeneracijami na lesno biomaso ali s kakšno hidroelektrarno ali dvema.
NOVA REŠITEVPriključitev sončne elektrarne spet možna, a pod enim pogojem
A to ne pomeni, da bomo toliko energije iz OVE tudi dejansko dobili, gre le za statistični prenos, pri čemer se Sloveniji delež OVE na papirju poveča za kupljeno količino, Češki pa za toliko zmanjša.
Glede na evropske direktive in zahteve za črpanje kohezijskih sredstev, mora Slovenija sporazum o statističnem prenosu skleniti najkasneje do konca leta, pred tem pa ga mora notificirati še Evropska komisija.
Evropska zakonodaja sicer predvideva tudi druge možne mehanizme, če katera od držav članic ne doseže zavezujočih ciljev. Druga možnost je vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu EU za financiranje OVE. V tem primeru države del sredstev vplačajo v poseben evropski sklad, iz katerega se nato financirajo različni projekti OVE.
Najugodneje oziroma cenejše bi bilo, če bi cilj dosegli z lastnimi projekti in zgradili dovolj elektrarn in kogeneracij na obnovljive vire energije.
Na kratko "kupili" smo 455 GW za 5.000.000,00 € = 11€ za MW, dobili pa nismo nič - no razen možnosti koriščenja kohezijskih sredstev.
Zgradili premalo sončnih elektrarn, zato bomo pet milijonov evrov plačali Čehom
AVTOR K. N.22. NOVEMBER 2021, OB 7:31
Cilja, 25 odstotkov obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, ki si ga je Slovenija sama postavila do leta 2020, nismo dosegli, zato bomo morali manjkajoči delež kupiti na trgu, kar nas bo stalo približno pet milijonov evrov.
Po zadnjih začasnih revidiranih podatkih statističnega urada je konec lanskega leta delež OVE v končni bruto rabi energije znašal 24,16 odstotka, kar pomeni, da cilja, ki je zavezujoč in smo si ga zastavili sami, nismo dosegli. Lahko rečemo, da smo zgradili premalo sončnih elektrarn, a ni vse odvisno od teh, cilj bi lahko dosegli tudi z več bioplinarnami, kogeneracijami na lesno biomaso ali s kakšno hidroelektrarno ali dvema.
Vlada je zato pred nekaj dnevi sprejela sklep o sporazumu o statističnem prenosu obnovljive energije med Republiko Slovenijo in Češko republiko ter Borzenom kot sopodpisnikom sporazuma. Gre za tako imenovani zeleni prenos. Manjkajoči delež, ki predstavlja 455 GWh energije, bomo odkupili od Češke, ki je zastavljene cilje presegla, zato lahko deleže prodaja, in zanj odšteli približno pet milijonov evrov.
NOVA REŠITEVPriključitev sončne elektrarne spet možna, a pod enim pogojemA to ne pomeni, da bomo toliko energije iz OVE tudi dejansko dobili, gre le za statistični prenos, pri čemer se Sloveniji delež OVE na papirju poveča za kupljeno količino, Češki pa za toliko zmanjša.
Glede na evropske direktive in zahteve za črpanje kohezijskih sredstev, mora Slovenija sporazum o statističnem prenosu skleniti najkasneje do konca leta, pred tem pa ga mora notificirati še Evropska komisija.
Evropska zakonodaja sicer predvideva tudi druge možne mehanizme, če katera od držav članic ne doseže zavezujočih ciljev. Druga možnost je vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu EU za financiranje OVE. V tem primeru države del sredstev vplačajo v poseben evropski sklad, iz katerega se nato financirajo različni projekti OVE.
Najugodneje oziroma cenejše bi bilo, če bi cilj dosegli z lastnimi projekti in zgradili dovolj elektrarn in kogeneracij na obnovljive vire energije.
Na kratko "kupili" smo 455 GW za 5.000.000,00 € = 11€ za MW, dobili pa nismo nič - no razen možnosti koriščenja kohezijskih sredstev.
Nazadnje urejeno:
Se spomnim pred par leti, ko se je zaradi preveč snega podrla streha z SE, takrat je bila odstranitev skoraj pol cene postavitve. S tem da je bila težava sploh najti firmo z dovoljenji da to lahko počne. Mislim da so bili tist čas Avstrijci edini v bližini z vsemi dovoljenji.
Hehehehe... kera šala... SE sem jutri, če nebo dežja, sposoben čez cel dan odmontirat sam. Kaki avstrijci kaj se hecaš. 30 panelov ki ima vsaka 10kg. Naslednji dan še aluminij obrobe potrgam in nastavim ciganom. Ostane mi 30 šajbic volumna polovice kuferama mojega karavana. Ne se šalit. Pa če mogoče začneš o ekoligiji, se pozanimaj kaj je silicij.
Nazadnje urejeno:
Ne, ne smemo se zanašat zgolj na solarno energijo in jo prikazovat kot edini možni vir. Dokler bo treba pozim in ob oblačnih dnevih žgat kolm, da se sistem ne sesuje, solarna elektrika pač ni nekaj najboljsega po izumu kolesa.Torej po tvoje ne smemo vlagat nič v solarno energijo, dokler ne iznajdemo načina kako shraniti poletne viške za zimo - po možnosti brezplačno.
Nemško zablodo ta hip plačujemo.
Dajmo rečt bobu - bob.
Drago elektriko plačujemo IZKLJUČNO zaradi vezave cen vse proizvedene elektrike na ceno elektrike iz plinskih elektrarn, ki so očitno (zaradi različnih faktorjev) najdražji način pridobivanja in seveda najbolj fleksibilne. To da so fleksibilne v obratovanju je pomembno v trenutni debati okoli OVE, predvsem SE in VE. Ker je Nemčija največja proizvajalka SE in VE je napačno ocenila potencial plinskih elektrarn in ugasnila JE in TE, ki jih sedaj zaganja nazaj, oz. drži v "toplem stanju".
EU se je odločila, da bomo živeli "kot eno" (v določenih segmentih) in so/smo uveljavili skupni elektro trg, ki mora sedaj kidat nemški drek.
Kaj je rešitev? Razpad evropskega energetskega sistema v smislu enotne nakupno/prodajne sheme - 30 let nazaj je zadeva čisto OK delovala.
Pa še nekaj - pri gospodinjski porabi sta poletna in zimska poraba precej izenačeni, če se glih ne kuri na termopan ali drug direktno električni sistem. Klime poleti znajo ponekod delat že ornk probleme.
Drago elektriko plačujemo IZKLJUČNO zaradi vezave cen vse proizvedene elektrike na ceno elektrike iz plinskih elektrarn, ki so očitno (zaradi različnih faktorjev) najdražji način pridobivanja in seveda najbolj fleksibilne. To da so fleksibilne v obratovanju je pomembno v trenutni debati okoli OVE, predvsem SE in VE. Ker je Nemčija največja proizvajalka SE in VE je napačno ocenila potencial plinskih elektrarn in ugasnila JE in TE, ki jih sedaj zaganja nazaj, oz. drži v "toplem stanju".
EU se je odločila, da bomo živeli "kot eno" (v določenih segmentih) in so/smo uveljavili skupni elektro trg, ki mora sedaj kidat nemški drek.
Kaj je rešitev? Razpad evropskega energetskega sistema v smislu enotne nakupno/prodajne sheme - 30 let nazaj je zadeva čisto OK delovala.
Pa še nekaj - pri gospodinjski porabi sta poletna in zimska poraba precej izenačeni, če se glih ne kuri na termopan ali drug direktno električni sistem. Klime poleti znajo ponekod delat že ornk probleme.
Ce imas streho in denar, daj 15kw gor pa viske "prodas" sorodniku, sosedu, znancu, ali na vikend.
Najbrz se bodo kmalu nasli privatniki ki bodo na suncuntract kupovali viske elektrike.
Info da se iztrošene poškodovane se vozjo na deponijo v tujino. Cena temu primerna.
Vprasanje zakaj ni že pri nakupu nova tole vkalkulirano.
Da ne bo zdej galama - kako so SE smeti problem.. vse ostalo tud ni roznato.. gume se vozijo nekam na hrvasko, plasticne flase pa v avstrijo
In oboji iz tega delajo biznis, samo mi tepci še plačujemo, da jih odpeljejo.
berem, da jamrate, da ni računice za investicijo v SE
- sam sem imel kurjavo na kurilno
- porabo hiše pri 11-12 MW
- sem zamenjal kurjavo na toplotno črpalko
- dal gor 16MW SE - proizvedem nekje 18MWh/leto
- cena SE je bila 810€/kW (z odbito subvencijo)
- kredit imam 180€ na SE
- ko je bila cena KO po 0,8€ in smo imeli elektrike mesečno cca 130€ / pred dvema letoma je bil povprečen strošek nekje 350€/mesec (kurjava in elektrika),
sedaj po teh cenah elektrike in kurilnega 1,46€/l - je to 80% dvig samo pri kurjavi, pa še koliko je šla cena elektrike gor v teh 2 letih, torej bi imel povprečen strošek nekje pri 500-550€ - kredit za SE pa je 180€
torej imam plusa sedaj že ranga 200€/mesec zaradi te SE - po odplačilu čez 7 let pa vseh 550€
ne verjamem pa da bi obresti za kredit dvignile obrok iz 180 na 400€ ali več
pri meni je SE zlata jama.
- sam sem imel kurjavo na kurilno
- porabo hiše pri 11-12 MW
- sem zamenjal kurjavo na toplotno črpalko
- dal gor 16MW SE - proizvedem nekje 18MWh/leto
- cena SE je bila 810€/kW (z odbito subvencijo)
- kredit imam 180€ na SE
- ko je bila cena KO po 0,8€ in smo imeli elektrike mesečno cca 130€ / pred dvema letoma je bil povprečen strošek nekje 350€/mesec (kurjava in elektrika),
sedaj po teh cenah elektrike in kurilnega 1,46€/l - je to 80% dvig samo pri kurjavi, pa še koliko je šla cena elektrike gor v teh 2 letih, torej bi imel povprečen strošek nekje pri 500-550€ - kredit za SE pa je 180€
torej imam plusa sedaj že ranga 200€/mesec zaradi te SE - po odplačilu čez 7 let pa vseh 550€
ne verjamem pa da bi obresti za kredit dvignile obrok iz 180 na 400€ ali več
pri meni je SE zlata jama.