sončna elektrarna
- Ustvarjalec teme softi
- Začetni datum
Točno tako. V skrajni sili pa uporabniku prepove vstop
Kristalne krogle pa nihče nima.
Velike ribe pa že vnaprej vedo, kaj se bo spremenilo in poberejo smetano.
Ko te neuki začno učiti, kako se splača, veš, da je zadeva pred zlomom.
Zadnjih 10 let: nepremičnine, kripto,... (zgodovina je učiteljica življenja)
Tistim, ki so investirali 2020/ 2021 se zdaj lepo smeji. Komu vse se še bo pa nihče ne ve.
PS: Tehnično je vse možno, samo € ni.
Hvala, da si si vzel čas in spisal tole.Ker me je morilo da nisem točno vedel kaj počnejo optimizatoji sem šel zadevo naštudirat..., ker sem pač elektronik in me zanimajo podrobnosti...
Vse kar zna večina povedat je da so to DCDC konverterji.
No za tiste ki ne veste kaj to je DCDC konverter je v bistvu zadeva, ki na eni strani vzame neko enosmetno napetost in na drugi strani da ven drugačno enosmerno napetost. Podobno kot npr transformator stem da DCDC dela z enosmernimm tokom transformator pa z izmeničnim.
No da grem na celice in optimizatorje...
Če je imamo 200W celico, ki je lepo osvetljena, da od sebe npr 30V in 6,67A (30V x 6,67A = 200W)
Recimo da oblak zakrije to celico in daje od sebe samo še 40W pri 28V in 1,43A (28x1,43=40) pomeni da se ji je notranja upornost zelo povečala.
In če imaš zaporedno vezanih še 9kom 200W celic, ki pa so povsem na soncu bo max tok še vedno samo 1,43A in bodo vse skupaj dajale samo 400W namesto teoretičnih 1850W, ki bi jih lahko dale (z optimizatorji).
No optimizatorji pa poskrbijo da notranja upornost celice ne omejuje cele veje, ker skupni tok teče mimo celice. Teče namreč čez optimizatorje.
Optimizatorji pa poskrbijo tudi za to da se napetost vseh zaporedno vezanih celic na strehi ne spreminja.
Moj inverter ima npr max vhodno napetost 900V stem da idealna je pa 750V. In optimizatorji poskrbijo da inverter vedno dobi 750V neglede na senčnenje določenih panelov. Prednost tega je tudi, da lahko kombiniraš različno močne panele...
Spodaj sta sliki idealnega scenarija, ko noben panel ni osenčen (levo) in ko je en panel osenčen (desno).
(V tem primeru je fixna napetost na inverterju nastavljena na 400V).
Idealen primer:
Vsi paneli dajejo od sebe max torej 200W (30Vx6,67A), da inverter dobi 400V, optimizatorji dvignejo napetost iz 36V na 40V in hkrati znižajo tok iz 6,67A na 5A.
40Vx5A je še vedno 200W. Inverter dobi želenih 400V pri 5A torej 2000W.
Primer ko je en panel zasenčen:
En panel ima senco zato od sebe ne da 200W ampak da npr 28Vx1,43A=40W.
Skupna moč panelov je zdaj 9x200W+40W=1840W. Inverter še vedno "želi" 400V torej mora teči tok 1840/400=4,6A.
No in zdaj inverter skomunicira z omtimizatorji, da na sončnih panelih dvignejo napetost na 43,5V (43,5x4,6A=200W).
Ta ki je zasenčen pa mora spustiti napetost na 8,7V (8,7Vx4,6A=40W).
Tako čez vse optimizatorje teče enak tok, inverter dobi želenih 400V in skupna moč na inverterju je seštevek moči na vseh panelih torej 1840W.
In s(m)o vsi srečni.
Poglej priponko 59737
Pa če je inverter ugasnjen potem vsi optimizatorji avtomatično zmanjšajo napetost na 1V, zato da ni nevarna za gasilce ali kogarkoli na strehi.
Sedaj tudi jaz razumem za kaj gre pri optimizatorjih
.Dej ti mal odpri tehnični list tega tvojga hranilnika in poglej, kok lahko ven iz baterije vlečeš tko trajno. Lohk ga tud sem gor obesiš pa bomo pokomentiral. Sej je bla že kle debata okol Huavei hranilnika in smo ugotovil, da je to zaenkrat še zelo zelo prešvoh in za faktor 10 predrago, da bi lahko pokrivalo problem "viškov". Tako da lepo te prosim nehaj sadit rožice, vsaj ne kle gor. Lohk jih pa strankam ja, tam te razumem.
Malo se je narobe izrazil, ni mislil nizkoenergetsko hišo, ker to so vse nove hiše zadnjih X let, hotel je povedat da če imaš hermetično zaprto grobnico oz. pasivno hišo, da skoraj ne rabiš free elektrike ker si po porabi bistveno pod povprečjem. Torej hlajenje in gretje ti skoraj nič ne vzame in takšnemu bi se investicija mnogo kasneje povrnila. Seveda ob predpostavki ki jo mnogi delajo, da dajo gor na streho max. kolikor gre.
Točno tako. V skrajni sili pa uporabniku prepove vstop
Uf, to pa ze tezje. Ker vseeno ta igralnica ni tako samovoljna. Lahko pa stave zviša. Naceloma je njej vseeno, samo da denar notri hodi.
tudi druga alineja je v delu. onesnaževalca je treba malo štrafati. in se spreminjajo pogoji. Ampak zaenkrat se za stare in za nazaj nikdar ne, nikjer. mogoče pa bo SE prva taka reč. Pogodb niti ni treba več sklepati...
Nazadnje urejeno:
logika je povsem zgrešena. Važen je samo obrat na števcu, nič drugega.
imam PH, torej pod 15kWh/m2a je to takrat bila, ne vem, če so se razredi že spremenili. ta cifra pove samo, koliko gre za ogrevanje. Nič drugega. Ne koliko gre za hlajenje, ne koliko gre za sanitarno vodo, ne koliko gre v druge stvari v bajti, ne koliko gre v druge stvari izven bajte, nič drucga... niti ne pove, s čim se ogreva. Samo koliko energije je treba notri vreči, da bo 20 (in ne 22 ali pa 23) stopinj notri. lahko je kamot elektrogrelec, lahko pa sploh ni štrom.
Nazadnje urejeno:
Poraba take hise je tako nizka, da postavitev SE po sistemu net metering ekonomsko ni "opravicljiva". Vsaj pri sedanjih (reguliranih) cenah.
Taka hisa po moji oceni porabi dobrih 5mwh letno. Ce so le tudi ljudje kaj varcni in nimajo cele noci vse fasade in dvorisce razsvetljeno, racunalniki ne laufajo 24/7....
Ce pa bi lahko postavil max mozno veliko in elektriko prenesel na drugo lokacijo jje pa druga pesem.
Kako nima veze s hlajenjem? Če imaš ti super vrhunsko izolativnost in mikro okenca tudi hladiti ne rabiš toliko kot hladi povprečen človek.
Ja 5mwh ali celo manj. Mi porabimo 7,5mwh pa lahko rečem da imamo glede na novogradnjo zelo energetsko potratno hišo. Vse povsod velika okna, fasade samo 17. Varčujemo nikjer. Skozi se ogreva 300L vode. Od konca maja do konca avgusta dan in noč leti 5 klim, pozimi grejem zraven v garaži za dva avta tudi talno.Tako da, račun za elektriko v pasivni hiši mora biti res nizek. Zraven tega moraš vedeti da ljudje ki gradijo takšne hiše so v povprečju nagnjeni k varčevanju in prihranki so jim viagra. Isto kot se tukaj drkamo/drkajo koliko komu žre dizel, je tam tekma komu manj požre štroma.
a se komu približno sanja, kako se PHPP računa in kaj vpliva na potratnost bajte oziroma izračun?
tale z okni mi je fascinantna. nekje je eden rekel, da šipe niso fajn pozimi.
imam 70m2 šip. hiša je 14,6kWh/m2a. če vse te šipe nadomestim z zidom, kot je drugače (modularec + 20cm črnega stiropora ali streha z 30cm urse spodaj) je hiša 18,7kWh/m2a. Okna pozimi prinašajo, če so hkrati izolativna, še bolj pa je važen njihov g. hiša se ogreva pozimi preko šip.
žal je obratna matematika poleti. hiša bi se čez te šipe še vedno ogrevala, zato je treba senčiti in prej se zgodi, da je treba klimo zalaufat. Cooling load je pri meni 4x večji v primeru šip. torej večlitrska hiša bi rabila manj hlajenja. skupna računica (hlajenje + ogrevanje) pa je še vedno na strani več oken.
zdaj pa dalje... koliko litrska hiša pove samo koliko se porabi na kvadrat hiše, če bi ta bila v Ljubljani in se ogreva na 20 stopinj. hiše so pa vse od 100 do 250m2, pa niso vse v Ljubljani, pa eni zelimo 23 notri. Če se ogreva na štrom se pa lahko vse od COP 1 do COP 3 ali 4. Spet matematika je huda reč. Meni se je izšla pri nekje s TČ s COP 2,2 (investicija + poraba)
sanitarna voda - važno je, koliko tople vode se porabi, ne koliko bojler drži. spet vse od jurja do 2kkWh. nekje živita 2 penziča, drugje familija, ki ima različno število otrok z različno afiniteto do športa in blata. moram reči, da se nam kar pozna, ko je samo eden začel plavanje trenirati, pa se tam tušira. ne vem, kaj bo, ko bodo najstniki.
hlajenje - vsak kWh, ki ga pozimi zagonimo v bajti in s tem nižamo potrebo po ogrevanju, ostaja tudi poleti. razen savne. delajo vse skrinje in hladilniki, delajo pralci in sušilci, mrbit kaki stroj je manj na teden, na lučeh se pa ne prihrani veliko, dasiravno nimamo povsod ledic. deka je samo za toploto od zunaj, kar pa od znotraj pride pa niti ne.
pač pri nas je samo hiša varčna, mi pa ne. spremljam vse, ker imam rada številke, niti mignem ne v smeri, da bi navade spreminjala, dokler ne bo treba. Do izraza pridejo le, ko neke afinitete do stvari nimam (p/p) ali dobim enako za manj. Pridem na 5MWh letno, preden kafe pristavim, ki pa se tudi kuha na štrom. ko gremo od doma na dopust in vržemo z varovalk vse dol, kar se da (vključno s TČ), imamo bazalno porabo 300kWh/mesec.
ni vse samo ogrevanje, eni se tu zataknejo, kot da je vse ostalo nič...
tale z okni mi je fascinantna. nekje je eden rekel, da šipe niso fajn pozimi.
imam 70m2 šip. hiša je 14,6kWh/m2a. če vse te šipe nadomestim z zidom, kot je drugače (modularec + 20cm črnega stiropora ali streha z 30cm urse spodaj) je hiša 18,7kWh/m2a. Okna pozimi prinašajo, če so hkrati izolativna, še bolj pa je važen njihov g. hiša se ogreva pozimi preko šip.
žal je obratna matematika poleti. hiša bi se čez te šipe še vedno ogrevala, zato je treba senčiti in prej se zgodi, da je treba klimo zalaufat. Cooling load je pri meni 4x večji v primeru šip. torej večlitrska hiša bi rabila manj hlajenja. skupna računica (hlajenje + ogrevanje) pa je še vedno na strani več oken.
zdaj pa dalje... koliko litrska hiša pove samo koliko se porabi na kvadrat hiše, če bi ta bila v Ljubljani in se ogreva na 20 stopinj. hiše so pa vse od 100 do 250m2, pa niso vse v Ljubljani, pa eni zelimo 23 notri. Če se ogreva na štrom se pa lahko vse od COP 1 do COP 3 ali 4. Spet matematika je huda reč. Meni se je izšla pri nekje s TČ s COP 2,2 (investicija + poraba)
sanitarna voda - važno je, koliko tople vode se porabi, ne koliko bojler drži. spet vse od jurja do 2kkWh. nekje živita 2 penziča, drugje familija, ki ima različno število otrok z različno afiniteto do športa in blata. moram reči, da se nam kar pozna, ko je samo eden začel plavanje trenirati, pa se tam tušira. ne vem, kaj bo, ko bodo najstniki.
hlajenje - vsak kWh, ki ga pozimi zagonimo v bajti in s tem nižamo potrebo po ogrevanju, ostaja tudi poleti. razen savne. delajo vse skrinje in hladilniki, delajo pralci in sušilci, mrbit kaki stroj je manj na teden, na lučeh se pa ne prihrani veliko, dasiravno nimamo povsod ledic. deka je samo za toploto od zunaj, kar pa od znotraj pride pa niti ne.
pač pri nas je samo hiša varčna, mi pa ne. spremljam vse, ker imam rada številke, niti mignem ne v smeri, da bi navade spreminjala, dokler ne bo treba. Do izraza pridejo le, ko neke afinitete do stvari nimam (p/p) ali dobim enako za manj. Pridem na 5MWh letno, preden kafe pristavim, ki pa se tudi kuha na štrom. ko gremo od doma na dopust in vržemo z varovalk vse dol, kar se da (vključno s TČ), imamo bazalno porabo 300kWh/mesec.
ni vse samo ogrevanje, eni se tu zataknejo, kot da je vse ostalo nič...
Nazadnje urejeno:
Ma meni konkretno se tita baterija od Huaweia ne zdi tako slaba, 10kWh baterija ima trajno moč 5kW, peak pa 10kW. Tehnični list pa je bil tudi že objavljen.
Kalbo še ni pogruntal, da vreme nikoli ni po celi državi enako, po Evropi pa ravno tako. Vedno (razen zelo redkih izjem) se bo nekje pojavljal višek elektrike, nekje pa manjko. Seveda govorim o dnevnih pogojih.
Roko na srce...kdor ima el. avto in se greje na elektriko...bo porabil enako a ima fotovoltaiko na strehi ali ne. Le da, če jo ima, bo iz skupne malhe vzel manj od onega, ki nima nič. Katera opcija je boljša zanj in katera za energetski sistem?
če ima najprej EV in se greje na elektriko. Roko na srce - dostikrat gre pa ta računica z roko v roki.
Sem pa že vprašala, kaka je pa alternativa, da je toliko boljša? Če opcija ni, da se ne vozimo in ne ogrevamo. zakaj vse rine na štrom? ta zgodba tudi ni tako izolirana od ostalih. Nekaj je seveda vojnih dobičkarjev, kot vedno, povsod... ker nafta pa zgodba čista ko suza, npr...
Sem pa že vprašala, kaka je pa alternativa, da je toliko boljša? Če opcija ni, da se ne vozimo in ne ogrevamo. zakaj vse rine na štrom? ta zgodba tudi ni tako izolirana od ostalih. Nekaj je seveda vojnih dobičkarjev, kot vedno, povsod... ker nafta pa zgodba čista ko suza, npr...
Ne bom ti oporekal, si tehnično podkovana, tvoja stroka, moja ni. Kapo dol. Nekje je en rekel da šipe niso ok pozimi. Verjetno si mislila mene, tudi jsz sem tega mnenja. Se delno strinjam s teboj glede gretja skoz šipo, je pa to strinjanje zgolj 25%. S V in Z bolj jalovo pozimi ogreva skoz šipe. Naš primer, na jugu imamo 2 dolgi in nizki okni na garaži ter eno okno v otroški sobi. Vsa ostala okna so drugje, velik del na severu, nekaj V in tudi kr nekaj čisti Z morda celo SZ. In lahko ti predstaviš vse teoretične izračune tega sveta pa še vedno pozimi ni prijetno posedati zraven panoramske stene ali kakšnega drugega stekla, kar pomeni da tam uhaja. Aja pa stekla in to so najboljši faktor kar je bilo takrat možno dobiti. Prav tako so pomenljive vse te pasivne gradnje s temi majhnimi okenci, kjer so večje površine dovoljene zgolj na J strani. Če bi bila suma sumarum bilanca v prid steklom, potem verjetno teh omejitev ne bi bilo. Kakorkoli obrneš, izolirana stena je zakon, več kot je imaš, manj bo izgub. Preprosto.
Tole me pa resnično zanima, če vi niste varčni, varčna je le hiša, zakaj potem to narediti? Kakšen drug razlog, če že ne varčnost?