Je pa skregano z gospodarsko rastjo. Javni promet ne prispeva k gospodarski rasti. Vsaj po mojem mnenju.Za ves javni prevoz velja, da ga je treba naredit uprabnega (vozni red in goostota prevozov), in pač z minusom financirat dokler se ljudje ne navadijo. Pač nekaj stane, da se prime. Par let minus, potem pa bo.
Pa seveda vse ostalo uredit (P+R parkingi na postajah ipd), pa ne preveč postaj, da so potovalne hitrosti dovolj visoke ipd. Čase prestopanja, spletni nakup vozovnic za celo traso ipd.
V javni promet je pač treba vlagat, da se prime. In ker je sicer družbeno koristen (manj gneče na cestah, manj nesreč, manj onesnaževanja) je čisto sprejmljivo, da osnovna storitev nekaj časa tolče minus. Itak se ga da nadgradit s premimu storitvami, ki pa naj lepo prec plus prinašajo.
Je pa skregano z gospodarsko rastjo. Javni promet ne prispeva k gospodarski rasti. Vsaj po mojem mnenju.
V kolikor je parkirišče zraven, pač počakaš v avtu in greš na vlak, ko ta pride. Pri nas je to recimo izvedljivo brez težav.Ob taksnem vetru bos se kako stal "na" dezju, marsikod. Ne vem kako tocen bo na tej relaciji ampak pri nas vlaki radi zamujajo. Vsak pa tudi ne more P+R.
Ne pravim, da mora biti do vsakega zakotja. Ampak obstojeca alternativa je za magnitudo bolj uporabna. Ali dve.
Z vožnjo z vlakom skozi železniški predor Karavanke sta danes infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in njegova avstrijska kolegica Leonore Gewessler slovesno obeležila zaključek varnostno-tehnične nadgradnje predora. Oba sta prepričana, da železnice predstavljajo hrbtenico mobilnosti prihodnosti.
Jernej Vrtovec je prepričan, da bo nadgrajeni predor predstavljal velik korak k zagotavljanju večje pretočnosti prometa med Slovenijo in Avstrijo, s tem pa tudi k boljšim pogojem za gospodarstvo ter za potnike. Skoraj osem kilometrov dolg posodobljen predor odpravlja ozko grlo v železniškem prometu med Avstrijo in Slovenijo ter pomeni pomembno stičišče oziroma vozlišče, je dejal.
Železniški promet bo po predoru lahko potekal hitreje, namesto največ 50 kilometrov na uro bo zdaj lahko tekel s hitrostjo tudi do 120 kilometrov na uro. Nadgrajena je varnost železniškega prometa, s tem pa tudi potnikov. Vrtovec je zadovoljen, da je bil projekt izveden v zgolj desetih mesecih.
Dvotirno progo nadomestili z enotirno
V starem železniškem predoru, ki je bil v uporabo predan leta 1906, je potekala elektrificirana dvotirna železniška proga, ki so jo v projektu posodobitve nadomestili z enotirno, sanirali so poškodovane dele predorske cevi, obnovili vstopni portal, med drugim so uredili tudi odvodnjavanje, intervencijske hodnike in sisteme za zagotovitev požarne varnosti
Kolikor jaz razumem so nov tir dali na sredino predora, prej sta bila pa tira bolj ”pri strani”. Zdaj bodo šli skozi tunel tudi malce večji vagoni. Vsaj tako sem nekje bral.