Kakšna gužva neki. Na novi progi gredo lahko s 5 minut razlike prej je bilo 10 minut.
Slovenske železnice
- Ustvarjalec teme hermann
- Začetni datum
Zanima ne kako se ob takih slabih rezultatih obdrži vodstvo? Pa pustimo da je sindikat sdsov. Menjavale so se vlade, pa bi lahko zamenjale,tako pa nič. Povsod menjajo le tam ne.
Do leta 1990 je bilo v Sloveniji na železnicah zaposleno cca 22.000 ljudi. Danes pa jih je cca 6000.
Kaj so se v rit en drugega brcali ali kaj?
Jih je moralo več v službo priti kot so imeli potnikov.
Takrat je bilo ogromno tovornega prometa pa tudi potnikov je bilo mnogo več kot danes. Takrat je vozilo precej več vlakov proti Zagrebu..... Danes prvi starta iz Ljubljane ob 8.30 h. Ceste so bile dokaj slabe, avtocest zelo malo tako da se je več ali manj vse prevažalo po železnicah.
Ja sam je naucil buco…
izjava bajage osebno o pomenu 442
Broj 442 ne odnosi se ni na kakvu konkretnu razdaljinu i tu ne postoji nikakva simbolika. Istina je da je približna kilometraža do Skoplja ili do Sarajeva, ali to mi nije bilo u glavi kada sam se odlučio za taj broj. Uzeo sam ga jer sam želeo da navedem neku veću destinaciju, a ne 20 kilometara, a ovaj broj se savršeno rimovao - pojašnjava nasmejani Bajaga.
ker vodstvo dela dobro. tovorni promet je glavna dejavnost in ta laufa. potniski je bolj nujno zlo, in se ocitno ne trudijo kaj dosti okoli tega.
sem ravno vceraj slisal reklamo po radiu. kako si upajo zdej vlake reklamirat, ko pa je 3/4 prog gradbisce in povsod zamude? al je treba le denar v promet spravit?
Zdi se, da so postavljeni cilji firme vsaj za potniški promet zanalašč tako nizki, da se jih po lahko dosega iz leta v leto, brez kakšnih sprememb v organizaciji.
Zaposleni seveda niso neumni in čutijo, da se vodstvo ne trudi za dosego sprememb in nato tudi sami oddelajo isti minimum kot lansko leto ali pred desetimi, dvajsetimi leti.
Smo bli na Dunaju zdej za praznike 3 dni in res dodobra izkoristili čare enega najučinkovitejših sistemov javnega prevoza na svetu. To je za naše razmere nepredstavljivo, da se na enem koncu mesta zmisliš, zdej gremo pa v pivnico na nasprotni konec mesta, pogledaš na zemljevid, se sprehodiš do prve postaje in čez 20 minut naročiš pivo na drugem koncu mesta. Res je, da ima Dunaj blizu 7x več prebivalcev kot Ljubljana in da je pri nas tak sistem praktično nemogoč bi se dal temu vsaj približat in potem bi bili bliže sanjam o trajnostni mobilnosti in vsaj meni ne bi padlo na pamet, da bi se vozil na šiht z avtom.
Parkirani smo bili na PZA na obrobju mesta, eno postajo od končne postaje linije U6. Postaja podzemne železnice je bila 50m od tam kjer smo spali. Vlaki vozijo v intervalih 3 minute tko da ne rabiš skrbet okol voznega reda, ko pritegne po gasu, se moraš zelo dobro prijet, da ne padeš, podobno je z zaviranjem na postajah, prestopanja so logična in hitra, praktično nobenga vlaka ne čakaš več kot tri minute. Kjer ni pokrito s podzemno je pokrito s tramvaji, kjer ni tramvajev so avtobusi, vse dostopno z eno samo vozovnico, preverja nihče, ker je odprt sistem. Če te ob redkih kontrolah dobijo brez karte, ni pocen in ni prijetno, tko da se praktično nihče ne šverca. Med tednom ponoč je na voljo samo avtobus, frekvenca pa zavidljiva za naše Ljubljanske trole podnevi, med vikendom ponoč obratuje tudi podzemna v intervalih na 15 ali 20 minut. Noben človek pri zdravi pameti se ne voz z avtom po mestu.
Na vseh končnih postajah podzemne so velike P+R garaže. Kje smo še mi od tega?
Parkirani smo bili na PZA na obrobju mesta, eno postajo od končne postaje linije U6. Postaja podzemne železnice je bila 50m od tam kjer smo spali. Vlaki vozijo v intervalih 3 minute tko da ne rabiš skrbet okol voznega reda, ko pritegne po gasu, se moraš zelo dobro prijet, da ne padeš, podobno je z zaviranjem na postajah, prestopanja so logična in hitra, praktično nobenga vlaka ne čakaš več kot tri minute. Kjer ni pokrito s podzemno je pokrito s tramvaji, kjer ni tramvajev so avtobusi, vse dostopno z eno samo vozovnico, preverja nihče, ker je odprt sistem. Če te ob redkih kontrolah dobijo brez karte, ni pocen in ni prijetno, tko da se praktično nihče ne šverca. Med tednom ponoč je na voljo samo avtobus, frekvenca pa zavidljiva za naše Ljubljanske trole podnevi, med vikendom ponoč obratuje tudi podzemna v intervalih na 15 ali 20 minut. Noben človek pri zdravi pameti se ne voz z avtom po mestu.
Na vseh končnih postajah podzemne so velike P+R garaže. Kje smo še mi od tega?
Težko je javni promet urediti, če investiraš le v barvo, da namalaš pasove na obstoječih površinah. Da je stvar še bolj smešna, so sedaj šli v investicijske nakupe barve tudi manjše občine in na 3 metre širokih cestah rišejo neke kolesarske steze ali prostor za pešce. Kot da so ljudje doslej hodili po sredini ceste, avtomobilisti pa so povozili vsakogar, ki so ga uspeli ujeti na cesti.
Podzemno sem prvič srečal še v času socializma v Pragi. Bil sem presenečen, da ima "ruski" blok tako hiter način potovanja po mestu. Zastojev po naših mestih takrat še ni bilo, ampak ni bilo variante, da bi malo večjo razdaljo po MB s trolo premagal v približno podobnem času kot si v Pragi prišel na drugi konec.
Podzemno sem prvič srečal še v času socializma v Pragi. Bil sem presenečen, da ima "ruski" blok tako hiter način potovanja po mestu. Zastojev po naših mestih takrat še ni bilo, ampak ni bilo variante, da bi malo večjo razdaljo po MB s trolo premagal v približno podobnem času kot si v Pragi prišel na drugi konec.
Tole sodi bolj v temo o avtodomih. Enako je recimo tudi v salzburgu, pragi, parizu, berlinu, stockholmu, kobenhavnu, oslu. Parkiraš na PZA sredi mesta ali ob končni postaji metroja (oslo, stockholm), naložiš aplikacijo za nakup dnevnih kart in se voziš.
Sem se pa ravno na dunaju zajebal in kupil 5 kart (70eur), čeprav bi lahko samo dve, ker je za otroke free.
Točno tako, rišejo se samo še virtualni pločniki in kolesarske steze, od samega napredka pa so nastali edino rondoji in ležeči policaji.
Ne, je namenoma v temi Slo Železnice, ker mi gre na jetra da živim od centra 10 minut s sodobnim vlakom, pa se vsak dan jajcam po cest in si želim vsaj 10% učinkovitosti tega kar sem tam videl hkrati me pa fopajo z trajnostno mobilnostjo.
Seveda pa kot izkušnja paše tudi tja. Smo mel tud izkušnjo v Minhnu. Je blo super, sam tko učinkovito kot na Dunaju pa ni.
Da ne govorim o tem, da tramvaj, dvotirni, vozi na širini zelenice na Celovški. Postaje kot take ni, se vkrcaš prek vozišča, ko tramvaj ustavi, ga ni junaka, ki bi prehitel.
Zdaj pa še malo pogooglaj koliko to stane mesto Dunaj ... Ker 90% stroškov prevoza neposredno financira mesto, 10% je pa cena vozovnice.
In to je pravilno financiranje zelenega prehoda. Razbremenitev mesta vozil, pa ne s prepovedjo, ampak zato, ker je praktično nesmiselno uporabljati vozilo, ker je z javnim prometom vse konkretno hitreje in še ceneje dostopno.
Ne pa subvencioniranje EV utiopije, ki samo še več vozil spravi v mesto.
Gradec, ki je podobne velikosti kot Ljubljana ima podoben sistem javnega prevoza kot Dunaj.
Pri nas pa
Pri nas pa
Podobne teme
