Ma pose*jem na tak javni železniški prevoz in kvaliteto le tega!
Letos avgusta nas je šlo 9 kolegov iz Celja v KP, na recimo temu kopanje na obalo. Ideja je vzklila iz nedolžne debate, kjer smo ugotovili, da se pravzaprav nihče od nas že vrsto let ni peljal z vlakom.
Rečeno, storjeno, udejanjimo zadevo. Pridemo na železniško ob 3:45 zjutraj, nakar prva informacija po zvočniku, da vlak zamuja pol ure. Ok, vlak se čez pol ure res končno privleče, kompozicija stara od oka nekje 40 let, ki je prišla ne vem od kod...(iz preteklosti verjetno). Vstopimo in prvi šok: vlak nabito poln ljudi različnih kultur, od ciganov, Madžarov, ni da ni kaj vse je bilo gor. Folk ležal po dolgem in počez v kupejih, po hodnikih, vse je smrdelo po zatohlem, ko sem samo šel mimo (zaprtega) wc-ja sem moral pogoltnit svoje kozlanje, ker mi je dobesedno vrglo gor od smradu
. Prehodili smo cel vlak 2x, in ni blo šans da se zakampiramo nekam, kjer bi lahko normalno sedeli..na srečo je potem stvari vzela v roke prijazna sprevodnica (mlada, res luštna - edina pozitivna stvar celotne izkušnje), ki je odpirala kupeje in brcala speče in razkomotene potnike. Tako je na pas mater naredila nekaj prostora, da smo se lahko posedli v 3 različne vagone..na srečo zjutraj še ni bilo vroče in smo 4.5 (!!) urno pot do Kopra lahko prepotovali v nekih znosnih temperaturah..Ko se mi je zdelo, da ima vlak največjo hitrost, sem jo zmeril preko GPS-a v telefonu in hitrost je znašala 55 km/h, sicer pa okoli 40-50. Roglič to pot prekolesari hitreje...nazaj smo šli ob 20 uri zvečer z istim vlakom, ki je pravzaprav čakal tam, kjer nas je odložil. Iz preventive smo tokrat šli na vlak 1 uro prej, da smo se lahko posedli skupaj. Ampak vožnja nazaj je bila peklenska, temperatura na vlaku je bila po mojem okoli 40 stopinj in še dobro, da smo imeli konkretno podlago (v promilih), da smo to zdržali. Ne vem, mogoče je to normalno ampak take izkušnje v teh časih nisem niti v najhujših sanjah pričakoval. Če bi bil trezen bi šel domov raje nekako v lastni režiji, ne glede na strošek in čas. Dejansko se mi je film zavrtel nazaj v leto 1998 ko sem se s takistim vlakom vozil v vojsko.
Hvala SŽ za avanturo, katere res ne bom nikoli pozabil!