Ta ima obe varianti, ima pumpo, ki z zrakom spravi sod pod pritisk, samo potem moraš to spit še isti dan, lahko pa uporabljaš normalno s co2, tisto pa na hladnem lepo počaka tud dlje časa.Citat:
Uporabnik HEPAN pravi:
Citat:
Uporabnik kalbo pravi:
aha, zdaj se štekava. Mene je recimo Cascade uničil v pozitivnem smisluZdajle mi brbota pale ale, po duši in IPA po srcu. Beri pale ale po alko in IPA po hmelju. Nameravam nametat kar nekaj cascada v fermentor, že v zadnji fazi vretja nisem šparal z njim.
samo eno vprasanje, kaj ta ne rabi CO2?, ker ma gor neke cudne prikljucke in mi nic ni jasno kako zadeva laufa..ker za partije je to mega ql zadeva..skoda da nobenih specifikacij niso polek dali
BERG TBP31 DRY
Model
DRY-P
Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
A tista po spletnih štacunah ti ni poceni?
Sicer pa je uporaba dekstroze za priming v večini nepotrebna oz. je nateg prodajalcev. BP lahko uporabiš navadni sladkor, ker ga je potrebnega manj bo dal celo manj usedline (pri enaki čistosti).
Dekstrozo se priporoča oz. se uporabi samo kadar so kvasovke v slabem stanju. Recimo po lageringu ali pa daljpem obdobju staranja (par mesecev). Dekstroza je za kvasovke namreč (naj)lažje prebavljiva za razliko od saharoze ki je disahardi in je potrebno še nekaj energije da jo spraviš v uporabno obliko.
Pri sladkorjih za priming pri svetlih pivih (sploh čistih, lagerji) je pametno dobit nek kvaliteten sladkor ki je dokaj čist. To da zgleda vsak sladkor bel je normalno, ampak ko se ga raztopi v vodi se hitro vidi rjava barva. Poceni sladkor načeloma vsebuje več primesi in bo tako dal tudi več barve in usedline.
Ha! To pa nisem vedel, meni je bilo vedno rečeno, da naj uporabim dekstrozo ker naj bi puščala najmanj usedlin. Se pravi za piva višjega vretja se ne rabim sekirat? Lagerje sem pa povečini že naredil in kot je videti na zunanje temperature je to to do konca poletja
Usedline iz sladkorja pride relativno malo, skoraj nič. Večina usedline je od drugih snovi ki so že v pivu. Tako da za tisti nanometer usedline ki pride iz sladkorja se ne sekirat.
Glede sladkorjev, bilokakšen kemijsko čist sladkor bo v fazi fermentacije večinoma pretvorjen v alkohol(e) in co2. Problem je da naravni sladkorji nimajo samo sladkorja ampak tudi druge primesi, nekateri so bolj čisti nekateri manj. Jedilni sladkor se pridobiva iz sladkorne pese (ali trsa) in končni priodukt ima določen delež nečistoč. Enako je z glukozo saj se je večino pridobiva preko encimske pretvorbe škorba in torej končni produkt vsebuje precej nečistoč. Razlika v pivu je pač da ima sharoza kot disaharid na volumen več molekul preprostega sladkorja in posledično ga daš manj kar pa tudi pomeni manj nečistoč.
Glede sladkorjev, bilokakšen kemijsko čist sladkor bo v fazi fermentacije večinoma pretvorjen v alkohol(e) in co2. Problem je da naravni sladkorji nimajo samo sladkorja ampak tudi druge primesi, nekateri so bolj čisti nekateri manj. Jedilni sladkor se pridobiva iz sladkorne pese (ali trsa) in končni priodukt ima določen delež nečistoč. Enako je z glukozo saj se je večino pridobiva preko encimske pretvorbe škorba in torej končni produkt vsebuje precej nečistoč. Razlika v pivu je pač da ima sharoza kot disaharid na volumen več molekul preprostega sladkorja in posledično ga daš manj kar pa tudi pomeni manj nečistoč.
Včeraj sem flaširal moj prvi IPA. Imel sem ogromno problemov z hmeljem (peleti), ki sem ga dodal z dry hoppingom.
Ko sem flaširal so mi v flaše skupaj z pivino, tekli delčki hmelja. In to konstantno, od prve do zadnje flaše!
Nevem zakaj, pričakoval sem da bo hmelj padel na dno (v fermentor sem ga dal 6 dni bred stekleničenjem. Fermentor sem uporabil klasičen z pipico cca 3 cm. od dna. Razumel bi da bi prvih nekaj flaš potegnilo usedlino, vendar bi se po izkušnjah moralo nato umiriti. Usedlina je bila sicer relativno kompaktna (skupaj je fermentacija potekala 15 dni).
Vseeno menim da to nebi smelo vplivati na kakovost piva? Pač bomo med zobmi na koncu pobrali malo hmelja ven
Ko sem flaširal so mi v flaše skupaj z pivino, tekli delčki hmelja. In to konstantno, od prve do zadnje flaše!
Nevem zakaj, pričakoval sem da bo hmelj padel na dno (v fermentor sem ga dal 6 dni bred stekleničenjem. Fermentor sem uporabil klasičen z pipico cca 3 cm. od dna. Razumel bi da bi prvih nekaj flaš potegnilo usedlino, vendar bi se po izkušnjah moralo nato umiriti. Usedlina je bila sicer relativno kompaktna (skupaj je fermentacija potekala 15 dni).
Vseeno menim da to nebi smelo vplivati na kakovost piva? Pač bomo med zobmi na koncu pobrali malo hmelja ven
Hmelj v peletih ali v strožkih?
Storžki so problem ker jih nekaj potone, nekaj plava in na koncu vedno pridejo v flaške. S peleti je tako da potonejo, tam 3 dni so na vrhu potem pa se počasi začnejo posedat.
Je pa res da hmelj tudi če potone ne tvori kompaktne usedline ampak bo takoj ko se malce pivo malce "vznemeri" spet začel plavat. Zato se pa po koncu dry hopinga vedno pretoči pivo v točilno posodo ker če točiš iz pipice bo skoraj 100% zaugalo hmelj. Sam kar delam dry hoppinga pivo vedno ostane v primarcu in gre v sekundarca po tistem ko namečem hmelj noter in le ta opravi svoje. V sekundarcu potem pustim par dni/tednov in se tudi tisti hmelj ki je prišel noter usede na dno (skupaj s še nekaj ostale usedline) in tako ne pride v flaške.
Opcijska rešitve za manj hmelja v flaškah je tudi uporaba vrečk. Ampak recimo 50g hmelja za nek IPA rabiš kar konkreten žakelj ker se hmelj razširi/nabrekne (pa tudi potem da od sebe manj okusa). Pomaga tudi cold crashing, torej da se pivo shladi pred pretakanjem/flaširanjem.
Sicer pa hmelj je del piva pa če malce plava po kozarcu ne bo nič narobe!
Storžki so problem ker jih nekaj potone, nekaj plava in na koncu vedno pridejo v flaške. S peleti je tako da potonejo, tam 3 dni so na vrhu potem pa se počasi začnejo posedat.
Je pa res da hmelj tudi če potone ne tvori kompaktne usedline ampak bo takoj ko se malce pivo malce "vznemeri" spet začel plavat. Zato se pa po koncu dry hopinga vedno pretoči pivo v točilno posodo ker če točiš iz pipice bo skoraj 100% zaugalo hmelj. Sam kar delam dry hoppinga pivo vedno ostane v primarcu in gre v sekundarca po tistem ko namečem hmelj noter in le ta opravi svoje. V sekundarcu potem pustim par dni/tednov in se tudi tisti hmelj ki je prišel noter usede na dno (skupaj s še nekaj ostale usedline) in tako ne pride v flaške.
Opcijska rešitve za manj hmelja v flaškah je tudi uporaba vrečk. Ampak recimo 50g hmelja za nek IPA rabiš kar konkreten žakelj ker se hmelj razširi/nabrekne (pa tudi potem da od sebe manj okusa). Pomaga tudi cold crashing, torej da se pivo shladi pred pretakanjem/flaširanjem.
Sicer pa hmelj je del piva pa če malce plava po kozarcu ne bo nič narobe!
Ali je mogoče v zadnjem času kdo naročal pri http://www.themaltmiller.co.uk? Koliko časa ste ponavadi čakali na pošiljko?
Poslal sem nekaj vprašanj preko maila pa po 14 dneh ni nobenega odgovora.
Poslal sem nekaj vprašanj preko maila pa po 14 dneh ni nobenega odgovora.
Pa še mal mojih podvigov. Sem za vikend prvič dryhopal in tudi prvič poizkusno vlil novo pivino na kvasno posteljico in prvič za pale ale uporabil s04. No dry hoping s cascade bo verjetno uspel, ker gre vse po PSu in v soboto flaširam, tadruga runda se mi je pa mal ponesrečla med izpiranjem, je neki časa prehitro teklo pomojem in sem dobil namesto 1048 le 1042, bo pa light simmer ale sem si rekel in vlil na posteljici okol 15. ure, pivina je mela okol 20 stopinj. postavim v klet na 17 stopinj in grem na fešto. Nastal je seveda overkill, pet ur kasneje je bila fermentacija precej divja in zjutraj sem videl, da je šlo skoraj čez in to pivo z gravitacijo 1042. Zdaj že tretji dan zelo umirjeno spušča mehurčke. Upam, da ne bo preveč estrov in da bo stvar vsaj za spit, me pa res zanima, kok bo res estrov.
Mal eksperimentiram, ker če ti en reče, da s04 nardi pri 20 stopinjah tok estrov, da ni za pit, je fajn, če pivovar to še proba. Upam pa na light fruty ale. Dry hop bo direktno v fermentor in sicer z goldingom. Bo pa to sigurno pivo, kjer je šlo marsikaj po svoje med varjenjem, ker sem bolj mislil na cascade ale, pa otroc so se motal po garaži, pa mudil se mi je, pa ene 2-3 pive sem mel že v riti....Tko da bo ta od bogov poslan
Mal eksperimentiram, ker če ti en reče, da s04 nardi pri 20 stopinjah tok estrov, da ni za pit, je fajn, če pivovar to še proba. Upam pa na light fruty ale. Dry hop bo direktno v fermentor in sicer z goldingom. Bo pa to sigurno pivo, kjer je šlo marsikaj po svoje med varjenjem, ker sem bolj mislil na cascade ale, pa otroc so se motal po garaži, pa mudil se mi je, pa ene 2-3 pive sem mel že v riti....Tko da bo ta od bogov poslan
Ah kalbo, nč bat. Men se je enkrat mudil in sem kvas ruknu v 36 stopinjsko pivino
. Kvas je pa bil SAFbrew s33. Pa je ratala čist dobra piva. Kot mlada je imela sicer močan vonj banan (estri), vendar se je sedaj, po 2 mesecih ležanja tudi vonj umiril in je prijetno sadna, brez motečih faktrojev.
Čaki kvasna posteljica pomeni da si novo pivino vlil na usedlino od prej?
Načeloma se to ne dela ker je kvasovk preveč in preskočijo lag fazo ter se ne množijo ampak samo obdelajo stare sladkor dalje. Če so kvasovke relativno sveže niti ni tak problem (tam do 2-3 tedne), čeprav moraš res pazit s temperaturo ker se začne fermentacija takoj brez laga in bo zaradi količine kvasovk tudi prej končana. Stare kvasovke lahko dajajo čudne priokuse. Enako se preveč kvasa lahko pozna na okusu.
Pa problem je tudi z usedlino od prej ker se pač pomeša z novim pivo in to ni najboljše. Ko se nabere še nova usedlina imaš potem 2x usedlino in pivo se mogoče ne bo ščistilo.
Vsekakor vsaj 1x pretoči, če ne celo 2x da bo čimmanj vpliva.
Če se vzame kvas iz usedline od prej je najboljše to naredit tako da ga doziraš naknsadno in pravilno. Okvirno za ale pod OGjem 1.050 cca. 1 dcl usedline na 10l piva. Za višji OG se potem lahko dvigne doza na 1.5-2 dcl. Lager tja do 3 dcl. S tako dozo bo pivo imelo tisto optimalno lag fazo (6-12h) v katerem se namnožijo nove kvasovke, nove kvasovke so bolj vitalne in na splošno dajejo manj neželenih arom.
Sicer pa za popit bo!
Načeloma se to ne dela ker je kvasovk preveč in preskočijo lag fazo ter se ne množijo ampak samo obdelajo stare sladkor dalje. Če so kvasovke relativno sveže niti ni tak problem (tam do 2-3 tedne), čeprav moraš res pazit s temperaturo ker se začne fermentacija takoj brez laga in bo zaradi količine kvasovk tudi prej končana. Stare kvasovke lahko dajajo čudne priokuse. Enako se preveč kvasa lahko pozna na okusu.
Pa problem je tudi z usedlino od prej ker se pač pomeša z novim pivo in to ni najboljše. Ko se nabere še nova usedlina imaš potem 2x usedlino in pivo se mogoče ne bo ščistilo.
Vsekakor vsaj 1x pretoči, če ne celo 2x da bo čimmanj vpliva.
Če se vzame kvas iz usedline od prej je najboljše to naredit tako da ga doziraš naknsadno in pravilno. Okvirno za ale pod OGjem 1.050 cca. 1 dcl usedline na 10l piva. Za višji OG se potem lahko dvigne doza na 1.5-2 dcl. Lager tja do 3 dcl. S tako dozo bo pivo imelo tisto optimalno lag fazo (6-12h) v katerem se namnožijo nove kvasovke, nove kvasovke so bolj vitalne in na splošno dajejo manj neželenih arom.
Sicer pa za popit bo!
Pomoje ga lahko uporabiš.
Utisevalec, a pol praviš, da če po enem tednu pretočim pivo s prvo generacijo kvasa v sekundarca na lepo dozo hmelja, v primarcu pa ostane ravno ene 2 deci usedline, potem ni take panike, da nebi blo OK. Seveda bi naslednjič zadevo ohladil na ene 17-18 stopinj in nebi pustil na 22-24 tko kot zdaj, ker sem računal, da se bo v parih urah še mal ohladilo, ker nisem računal z direktno fermentacijo. To bom pa seveda delal za pivo visoke potrošnje...beri žur ale, ki ga postrežeš ljudem, ki ne poznajo drugega kot rdeče ali zeleno
Za moje recepte, ki so za moj gušt in mogoče za morebitno craft pivovarno delam seveda tko kot je treba, ker drugače jih ne moreš izpopolnjevat. Sem pa začel mal sračkat izven teorij, ko sem slišal, da je eden znanih SLO piv, ki je pobral marsikatero medaljo ratal ob raztresenem pivovarskem dnevu, ko je šlo vse narobe
No vsekakor poročam, kako je ratal light summer fruty tuti ale.
Utisevalec, a pol praviš, da če po enem tednu pretočim pivo s prvo generacijo kvasa v sekundarca na lepo dozo hmelja, v primarcu pa ostane ravno ene 2 deci usedline, potem ni take panike, da nebi blo OK. Seveda bi naslednjič zadevo ohladil na ene 17-18 stopinj in nebi pustil na 22-24 tko kot zdaj, ker sem računal, da se bo v parih urah še mal ohladilo, ker nisem računal z direktno fermentacijo. To bom pa seveda delal za pivo visoke potrošnje...beri žur ale, ki ga postrežeš ljudem, ki ne poznajo drugega kot rdeče ali zeleno
Za moje recepte, ki so za moj gušt in mogoče za morebitno craft pivovarno delam seveda tko kot je treba, ker drugače jih ne moreš izpopolnjevat. Sem pa začel mal sračkat izven teorij, ko sem slišal, da je eden znanih SLO piv, ki je pobral marsikatero medaljo ratal ob raztresenem pivovarskem dnevu, ko je šlo vse narobe
No vsekakor poročam, kako je ratal light summer fruty tuti ale.
Nazadnje urejeno:
- Status