Cel članek:
RTV Slovenija: Generalni bi spremenil merjenje gledanosti televizije
Vodstvo RTV Slovenija, ki je trenutno zgolj začasno, želi spremeniti sistem merjenja gledanosti televizije pa tudi sistem poslušanosti radia in branosti spletnega portala MMC. Po mnenju poznavalcev bi to porušilo primerljivost podatkov na ravni slovenskega medijskega trga.
RTV SLOVENIJA
Uroš Škerl Kramberger
25. februar 2023 00:00
25. februar 2023 18:05
Predviden čas branja: 5 min
Če se bo aktualno vodstvo RTV Slovenija z generalnim direktorjem Andrejem Whatmoughom na čelu obdržalo na položajih daljši čas, se javni radioteleviziji obeta še ena korenita sprememba – zamenjava sistema merjenja gledanosti televizije. Trenutni podatki o gledanosti, ki jih zagotavlja podjetje AGB Nielsen, kažejo na velik upad gledanosti TV Slovenija 1 in 2. Z drugačno metodo merjenja, ki bi ga izvajalo drugo podjetje, bi se utegnili podatki spremeniti, zlasti v odnosu do drugih »konkurenčnih« televizijskih postaj.
AGB Nielsen z enotno metodo zdaj meri gledanost vseh relevantnih televizijskih programov, tako da so meritve neposredno primerljive. S spremembo metode oziroma sistema merjenja bi se primerljivost podrla. Nadzorni svet RTV je izvedbo javnega naročila za merjenje gledanosti, poslušanosti radia in branosti portala MMC že potrdil. Odločitvi je nasprotovala manjšina nadzornikov, zlasti tisti, ki ne pripadajo politični struji Janševe SDS. Iz internega gradiva za sejo nadzornega sveta, ki je potekala konec januarja, izhaja, da naj bi vrednost posla znašala 1,2 milijona evrov na leto; od tega bi merjenje gledanosti televizije stalo 850.000 evrov na leto. Sedanje merjenje gledanosti stane okoli pol milijona evrov. V gradivu je zapisano, da bi bila višja cena posledica povečanja vzorca gospodinjstev, na katerem bi opravljali meritve.
Začudenje nad spremembami
Po naših informacijah bi bila višja cena tudi posledica menjave ponudnika. Zaenkrat kaže, da bi bila RTV Slovenija edini medij, ki si ne želi več sodelovanja z AGB Nielsen (v gradivu je možnost menjave ponudnika sicer zgolj nakazana, a argumenti vodstva jasno kažejo namero, da bi sodelovanje z AGB Nielsen zaključili). Če bi samo RTVS izstopila iz enotnega merjenja na nacionalni ravni, pa bi bili višji tako stroški novega, samostojnega merjenja kot tudi stroški tistih, ki bi ostali v shemi AGB Nielsen, pravijo poznavalci sistema, s katerimi smo govorili. Poenostavljeno: če vsi veliki televizijski mediji uporabljajo en sistem merjenja gledanosti, so rezultati bolj primerljivi in s tem bolj relevantni za oglaševalce, ki jih zanima, koliko gledalcev v določenem trenutku gleda posamezne programe, hkrati pa skupinski »nakup« merjenja vsem znižuje stroške.
Med argumenti za iskanje novega ponudnika merjenja gledanosti, poslušanosti in branosti je v omenjenem gradivu navedeno, da naj bi bila tehnologija podjetja AGB Nielsen zastarela. Naši sogovorniki se s tem ne strinjajo. »AGB Nielsen je mednarodno priznano podjetje, ki mu nihče v medijski stroki, nikjer po svetu, ne očita metodološke ali politične spornosti,« opozarja profesor
Marko Milosavljević s FDV. »Tudi v Sloveniji doslej nisem zasledil strokovnih očitkov, da bili podatki AGB Nielsen kakor koli metodološko sporni. Gre za standard, ki se ga držijo tudi druge televizije. Nenavadno je, da želi vodstvo RTV Slovenija preiti na druge meritve, ki bi jih RTV Slovenija plačevala sama in bodo zato dražje, hkrati pa bi se s tem razdrla enotnost sistema merjenja v Sloveniji.«
Iz AGB Nielsen so nedavno sporočili, da podjetje »tržišču zagotavlja neodvisen in zaokrožen sistem zbiranja in analize podatkov«.
Dvoumna ozadja
Zaposleni na RTV Slovenija so na spletnem portalu Tukaj smo opozorili, da bi bila menjava ponudnika strokovno in finančno sporna. V zapisu je med drugim omenjeno mednarodno podjetje Kantar, ki opravlja medijske meritve po vsem svetu, v Sloveniji pa še ni prisotno. Iz zaupnih pogovorov s poznavalci dogajanja je mogoče razbrati, da naj bi bila sklenitev posla s tem podjetjem del načrta vodilnih na RTV, kako si zagotoviti položaje in pregled nad RTVS tudi po napovedanih spremembah v vrhu. Kot je znano, pa bodo te spremembe odvisne od končne presoje novega zakona o RTVS na ustavnem sodišču.
Položaj direktorjev pod vprašajem
Na delovnem sodišču trenutno potekata dva sodna postopka, ki bi, če bi bila končana, utegnila poseči v negotovost, ki jo je ustvarilo ustavno sodišče z začasnim zadržanjem zakona o RTVS. Proti javnemu zavodu ima tožbi odprti leta 2021 odstavljena direktorica TV Slovenija
Natalija Gorščak. Tožnica pričakuje vrnitev na položaj, ker je bila razrešena na nezakonit način. Pričakuje tudi razveljavitev razpisa, na katerem je bil za generalnega direktorja postavljen Andrej Grah Whatmough, saj je bila sama na tem razpisu nezakonito izločena.
Svet RTVS se polni, a ne deluje
Zaposleni na RTVS so v četrtek na neposrednih volitvah v novi svet javnega zavoda izvolili pet svojih predstavnikov. S tem se je število članov sveta povečalo na štirinajst od sedemnajstih predvidenih. Po dvoumni začasni intervenciji ustavnega sodišča ima novi svet RTVS zdaj sicer podlago za obstoj, nima pa pravne podlage za dejansko delovanje. Direktorji RTVS imajo določena pooblastila za vodenje zavoda; kdo jih nadzira in usmerja, če ni delujočih kolektivnih struktur, ki jih predvideva zakonodaja, pa ni jasno.
***
Ne po svetu ne v Sloveniji doslej nisem zasledil strokovnih očitkov, da bili podatki AGB Nielsen o gledanosti televizij kakor koli metodološko sporni.