Citat:
Uporabnik NigelM pravi:
Citat:
Uporabnik Slovenet pravi:
Nigel, medfazna ali pa fazna napetost je v obeh primerih vezav ista. Tisto kar je bilo ob skici napisano je zgledalo tako, kot da ja kaka napetost pri zvezdi nižja. V resnici je nižja napetost samo na posameznem navitju. Fazne in medfazne napetosti so v obeh primerih iste. Zato sem napisal, da to drži bol tko tko. Trditev je malce zatajujoča.
Drugače sem elektro stroke, res pa se ne ubadam z elektromotorji.
Bom počakal še malo, če bo kakšen elektro stroke rešil vašo čast.
@Car: pojma nimaš.
Zdej bom napisal kratek roman, vse z namenom podučiti neuko bralstvo, da ne bo nepotrebnih prerekanj o stvareh, o katerih besedovalci nimajo pojma, a še vedno drugega jebejo, da un drugi nima pojma.
K stvari:
Elektromotorji so v glavnem sinhronski (večinoma se ne uporabljajo v v široki potrošnji) in asinhronski, ki so najbolj razširjeni za pogon strojev. Pustimo ob kraju sinhronske, ker jih večina ne bo nikoli niti videla, še sam sem videl mogoče dva, tri.
Asinhronski so tisti, ki so zanimivi in eden od njih je jebal Appolota. Vsi asinhronski motorji so trifazni, a motorje manjših moč se da s kondenzatorjem, s katerim premaknemo fazni kot, prepričati, da delajo na eno fazo. Jasno, moč motorja pade skoraj na tretjino nazivne moči. Zakja je tako, je jasno - namesto treh faz imamo samo eno in eno fantomsko. Na shemi lahko opazite, da so v motorju res tri navitja, vezana v zvezdo (levo - kot je NigelM rekel, mercedezov znak brez kroga, poleg tega že oblika vezave da vedeti, zakaj se tako reče - skica navitij ima obliko zvezde. Kaj je pri tem pomembno? Navitja imajo eno skupno točko. Podrobnosti kasneje), in v trikot (agleži rečejo delta, ker ima skica vezave obliko grške črke delta, mi pa rečemo trikot, ker ima obliko trikotnika).
Elektromotor (EM) ima na svojem ohišju t.i. priključnico ali po domače klembert. Tam je šest vijakov, postavljenih v pare. In na te vijake so pritrjeni začetki in konci žic navitij v statorju (stator je mirujoči del EM, vrteči se del je rotor - to je, upam, jasno že iz imena: stator = statični, rotor = rotirajoči (vrteči) se del). Rotor pri navadnih EM nima navitja, ampak samo rahlo zamaknjene (zamaknjeni so zato, da se v magnetnem polju statorja rotor ne zaganja od enega do drugega pola, ampak lepo zvezno teče) naštancane plehke iz materjala, ki je dober prevodnik magnetnega polja. Na spodnji sliki se odlično vidi priključnica, rotor z zamaknjenimi skup zanetanimi plehki in navitja statorja. Pozoren gledalec bo opazil, da je v priključnici res šest kontaktov in trije bakreni plehki, s katerimi lahko določamo vrsto vezave: na sliki je vezava trikot. Če pogledaš dobro, vidiš, da so na različne kontakte vezane žice različnih barv - to so začetki in konci navitij. Vidi se tudi, da so ti začetki in konci zgoraj in spodaj zamaknjeni za eno mesto. Zakaj tako? Zato, da lahko s tistimi Cu plehki določimo, kako bo EM zvezan. Kot že rečeno, v tem položaju je vezava trikot. Če bi Cu plehke premaknili tako, da bi bila povezana zgornja vrsta, bi dobili vezavo zvezda.
Ok, tolk o navitjih. Gremo na podatke motorja. Vsak EM ima na ohišju tablico s tehničnimi podatki. Tam piše:
Ta motor je sicer bolj švoh. a tablica vsebuje vse potrebne podatke (vezava, napetosti in tokovi pri posamičnih vezavah, cosfi itd). Za naš modul 1 "Elektromotorji"
je pomemben podatek napetost/tok pri posamezni vezavi. Vidimo, da je v zvezdi napetost višja, a tok manjši. Zato se za zagon elektromotorjev uporablja vezava zvezda, ki po določenem času (par sekund, toliko, da se rotor zavrti na končno hitrost) preklopi v vezavo trikot. Preklop se uporablja zato, ker trikot pri zagonu, ko rotor še miruje, potegne tako velik tok (ker rotor miruje, predstavlja kratek stik v sekundarnem "navitju", ki ga predstavljajo plehki rotorja - to je tko, kot v transformatorju: če na sekundarju narediš šlus, bo v primarju tok tako narastel, da bo skurilo varovalko, če je pa ni, bo pa skurilo navitje), da lahko pomeče ven zihernge. Vezava oz. vezje za preklop zvezda/trikot se da najti na netu, ker to je ena od osnovnih znanj štromarjev.
Če v vezavi zvezda na skupno točko zvežeš nulo, bo zagonski tok še manjši, ker potem dejansko vežeš navitja na 230V v zvezdo. Moč je manjša, a tudi zagonski tok je zelo majhen.
Preklop zvezda/trikot je smiselen pri velikih EM, ki imajo velike in težke rotorje, ki rabijo nekaj časa, da dosežejo nazivne obrate (ki so tudi napisani na napisni ploščici in so odvisni od števila polov navitij EM - to je že nadaljevalni modul 2
), pri telih Apollotovih sekalcih to ni potrebno, pri kakih puhalnikih z 10kW motorji pa sigurno. Moč v vezavi trikot je večja od moči v zvezdi (glej sliko - vsaka stvar, napisana na prvem mestu, velja za naslednjo stvar, napisano na prvem mestu in vice versa), izkoristek pa tudi, zato je uporabniku v interesu, da se trifazni EM vrti v trikotu.
Tolk na kratko v modulu1 "Elektromotorji za telebane".
Če sem kaj zajebal, se pritožite na tramvajkomando, kot vedno.
