Otroci nimajo težav s pozornostjo. Problem so vsi okoli njih, ker jih motijo.
Tak je to danes.
Tak je to danes.
Včasih hiperaktivnosti oz. ADHD ni bil ,ker si dobil šamar kot si nekaj ekstra počel med poukom. Vsem je terapija pomagala. Danes greš do zravnika pa imaš ADHD, dobiš tablete pa še posebno obravnavo pri pouku.Otroci nimajo težav s pozornostjo. Problem so vsi okoli njih, ker jih motijo.
Tak je to danes.
Zdaj pa pojdi še to "strokovnjakom" na MVI in ZRSŠ povedat. Ker še do nedavnega niso čutili potrebe po teh znanjih. Še vsi izbirni do 7. razreda so bili za programiranje.Moji so uporabljali Word in Power Point sami, ker so se ga naučili v šoli, tako kot osnove računalništva. Tudi programirali so pri ICT. Bratovim otrokom tu so pri osnovnem računalniškem znanju morali pomagati starši.
Nekoč je ena učiteljica stare šole staršem sončkov lepo, po domače, v njihovem jeziku povedala kaj je odgovornost: "mi ga bomo gledali eno, dve, morda tri leta, vi pa celo življenje".
Ja, vzgojno izobraževalni zavod. In kaj zdaj? Ti si že v prvi triadi začel vpit kako ga šola narobe vzgaja in da ti ne znese. Kar te ne odveže odgovornosti za vzgojo svojega otroka.
Šola ne pokvarja otrok in šola ne proizvaja sončkov. Ravno obratno je in težava je še večja, proizvaja in nagrajuje najboljše (odlične) ponavljalce. Ljudi, ki najbolje znajo sledit in ponavljat za drugimi namesto mislit s svojo glavo.
Si bil v zadnjih dveh desetletjih na kakšni valeti? Tam lahko od vse te silne odličnosti 2 uri neprekinjeno bruhaš.
Bolj jasno kot je ta učiteljica povedala bi skoraj težko. Ampak vidim, da še vedno ne razumeš. To je mišljeno kot njen problem je sonček eno leto, tvoj (starš) bo pa celo življenje. Če ga boš ti eno leto na vse pretege zagovarjal ščitil in krivil vse druge bo učiteljica to eno leto bp preživela. Tebi se bo pa slej kot prej to vrnilo. Ampak takrat bo že prepozno, ko boš spoznal kaj ti je želela povedat že v 1. ali 2., mogoče 3. razredu.Napisal si odlično in tudi malo samega sebe v protislovje.
Nekoč je ena učiteljica stare šole staršem sončkov lepo, po domače, v njihovem jeziku povedala kaj je odgovornost: "mi ga bomo gledali eno, dve, morda tri leta, vi pa celo življenje".
Točno tu je tudi težava, ker se nihče sistemsko ne ukvarja ne z otroci, ne s tem, kaj bodo odnesli, Saj si sam napisal, mi se z njimi ukvarjamo eno leto in to je to. Se bodo kasnej drugi z njimi ukvarjali. Nihče več v šolstvu se ne ubada z njimi vseh 9 let. Mi starši pa ja. Saj nisem nikjer napisal drugače.
Seveda, od leta 1998 gre samo še navzdol. In kaj se je takrat spremenilo? Dodajat so se začele pravice in ne dolžnosti. Tako staršem kot otrokom. In zdaj smo tu, kjer marsikateri starš na slepo zagovarja svojega sončka. Problemi so pa vsepovsod drugod. In spet se neka zanimivost pokaže. Probleme ma vedno ena vrsta otrok in staršev. Zanimivo, da tisti vzgojeni, ki imajo neko odgovornost v sebi, vejo kaj je prav in kaj narobe, teh težav nimajo. Pa še nekaj je zanimivo, ostroci in starši ki živijo iz problema v problem imajo pri 101 različnem problemu samo en skupni imenovalec, sebe. Problemi se menjujejo, okolica se menjuje, učitelji se menjujejo, problemi pa še kar ostajajo.Jaz pa mislim, da je šolstvo danes precej slasbše, kot je bilo v preteklosti.
Pozabil si omeniti še, kar si napisal v prvem stavku, da se je tudi šolstvo spremenilo in kot ti trdiš - na slabše. Zato problemi ostajajo in nastajajo novi in se ne rešujejo. Sicer pa je to napisano in nasploh cela debata postala precej bolj obsežna, kot začetni in prvtoni komentar na uspeh NPZ. Jaz namreč trdim, da NPZ kaže (ne)uspeh ubadanja učenja otrok s starši doma, namesto da bi to delo počeli učitelji.Seveda, od leta 1998 gre samo še navzdol. In kaj se je takrat spremenilo? Dodajat so se začele pravice in ne dolžnosti. Tako staršem kot otrokom. In zdaj smo tu, kjer marsikateri starš na slepo zagovarja svojega sončka. Problemi so pa vsepovsod drugod. In spet se neka zanimivost pokaže. Probleme ma vedno ena vrsta otrok in staršev. Zanimivo, da tisti vzgojeni, ki imajo neko odgovornost v sebi, vejo kaj je prav in kaj narobe, teh težav nimajo. Pa še nekaj je zanimivo, ostroci in starši ki živijo iz problema v problem imajo pri 101 različnem problemu samo en skupni imenovalec, sebe. Problemi se menjujejo, okolica se menjuje, učitelji se menjujejo, problemi pa še kar ostajajo.
Jaz razumem, že v prvo sem. Ne samo to, to sem vedel še preden si to napisal. Izgleda pa ti ne razumeš kontra napisanega. To o čemer pišeš, je dejstvo in šola bi se temu morala prilagoditi, pa se ni.Bolj jasno kot je ta učiteljica povedala bi skoraj težko. Ampak vidim, da še vedno ne razumeš. To je mišljeno kot njen problem je sonček eno leto, tvoj (starš) bo pa celo življenje. Če ga boš ti eno leto na vse pretege zagovarjal ščitil in krivil vse druge bo učiteljica to eno leto bp preživela. Tebi se bo pa slej kot prej to vrnilo. Ampak takrat bo že prepozno, ko boš spoznal kaj ti je želela povedat že v 1. ali 2., mogoče 3. razredu.
In tu ni nobena sistemska težava. To je zgolj problem staršev, ker vzgoja otrok je na plečih staršev. Otrok v šolo pride že zavožen in je težko pričakovat, da se ga bo prevzgojilo, sploh pa je nemogoče pričakovat, da se bo kaj spremenilo brez 100% podpore staršev.
Jaz pravim da je slabše, ne boljše. Ampak ne zato, ker se nihče ne ukvarja z otroci (kar trdiš ti) ampak, ker se poudarja samo odličnost, vrhunskost (ki pa se merita z izključno z ocenami od 1 do 5). Kot da so na tekmi in morajo biti vsi zmagovalci, vsi morajo biti vrhunski športniki. Si predstavljate glasbeno šolo, kjer morajo biti vsi vrhunski glasbeniki? V celi šoli bi bili v eni generaciji max. 3 učenci.
Zato bruham na valeti. Ne zato, ker je šola pozabila vzgajat moje otroke.
Ti je že luka51 napisal. Šola ne more popravljati vzgojnih napak od doma. Otrok cele dneve drka ps4 in telefon, bere absolutno nič, oziroma samo takrat ko mama s štoparico stoji zraven, zaključiš pa potem da je šola zanič ker je otrok polpismen. Če ne bere bo tudi računal bolj težko.Jaz namreč trdim, da NPZ kaže (ne)uspeh ubadanja učenja otrok s starši doma, namesto da bi to delo počeli učitelji.
