Odnos do staršev
- Ustvarjalec teme kloshar
- Začetni datum
moj odnos se je z mat okrepil k je med njo in fotrom dokončno počl. njemu je blo treba povedat par krepkih, da se je skuliru in zdej se bomo (baje) skupi selil v velikooo bajto, kjer bo cel štuk zame. ja fotr pač pije k žolna. sam zdej se je zamislu, dojel da bo familijo zgubu in mal omejil porabo alkohola.
mati mi edin kdaj (k rečm, da pridm čez pol ure domov, prmajm se pa ob štirih zjutri...vmes jo 3x kličem in pol jo še iz postle vržem, da mi pride odpret) reče, da me bo do nafte zabila. sicer mi ni blo takoj jasn zakaj pa mi je razložila nasledn dan, da je mislna da so polcaji pršl povedat kako slabo novico. drgač pa z mat hodva skp u šopinge, skp greva bajto gledat(fotr jo je sam zuni vidu pa mu je bla všeč), skupi hodva k frizerju...če rab ona keš ji ga js posodm in obratno. no pa še avto mi je dala, občasno ga tud nafutra, čeprou ga ne voz. o faxu pa ji loh use povem. npr. zdej k sm 4 izpite padla mi je rekla...jah boš že nrdila.
fotr...hm fotr je pa fotr. razred zase
prej k nism vozila sva kšnga jegra skupi sprazlna, zdej to žal odpade, ker sm večinoma js za volanom. razn če je on zravn. ker pol je pa...ja govori mi kaj delat za volanom.
mati mi edin kdaj (k rečm, da pridm čez pol ure domov, prmajm se pa ob štirih zjutri...vmes jo 3x kličem in pol jo še iz postle vržem, da mi pride odpret) reče, da me bo do nafte zabila. sicer mi ni blo takoj jasn zakaj pa mi je razložila nasledn dan, da je mislna da so polcaji pršl povedat kako slabo novico. drgač pa z mat hodva skp u šopinge, skp greva bajto gledat(fotr jo je sam zuni vidu pa mu je bla všeč), skupi hodva k frizerju...če rab ona keš ji ga js posodm in obratno. no pa še avto mi je dala, občasno ga tud nafutra, čeprou ga ne voz. o faxu pa ji loh use povem. npr. zdej k sm 4 izpite padla mi je rekla...jah boš že nrdila.
fotr...hm fotr je pa fotr. razred zase
ksz
hm, zanimiva tema. Jst se zdej, ko ne živimo več skupaj (2 leti), odlično razumem. Vidmo se približno enkrat na teden al pa na dva tedna, odvisno od obveznosti in frej cajta. Je blo pa v času skupnega življenja precej drugače. Čeprav nisem bla problematičen froc kar se šole tiče (v osnovni odličnjak, v srednji pravdobra), sem pač vedno razmišljala s svojo glavo in nisem marala,da mi kdo kar tako pamet soli. Tko da sva se s fotrom precejkrat spičla, včasih tut zaradi povsem banalnih zadev. Nažalost je mel fotr idejo,da je vzgoja s trdo roko tista prava, s čimer se jst nikol nisem strinjala,tko da je bil že to kamen spotike. Lahko rečem, da je precej časa minilo,da se je strahospoštovanje (oz. zgolj strah) spremenilo v kolikor toliko spoštovanje.
Glede žuranja in podobnih scen nisem nikol mela težav, ker starcev ni bilo doma za vikende, pa tut kej dost niso vedel, kje se takrat potepam (uradna verzija je bila, da sem šla z zadnjim busom domov
).
Keš (žepnino) so mi nehal dajat z začetkom srednje šole, ko sem dobila štipendijo, na faksu je pa zoisovi še fotr nakazal štipendijo prek njegove firme, tako da sem s tem kešem plačevala uistvu vse-od cunj, knjig, žure itd, edin doma mi ni blo treba ničesar plačevat.
Za ocene/študij mi niso neki zelo težil-ko prvega letnika nisem naredila v roku, so rekli, da v kolikor ne naredim pogojev za izredni vpis, lahko začnem iskat službo ('veš, kje so vrata' varianta)
Na splošno pa lahko rečem, da je odnos z leti vse boljši-po eni strani sem jaz odrasla in se osamosvojila, po drugi strani pa so se tut oni (predvsem fotr) sprijaznili, da ne razmišljam vedno tako, kot oni in da ne bom vsega naredila tako, kot oni želijo oz. so si zamislili. Se pa seveda ne branim kakšne finančne injekcije ob praznikih - konec koncev smo nekaj časa (v času srednje šole) vsi šparali z denarjem, da je firma lahko zalaufala, zdej pa pač nosi sadove
hm, zanimiva tema. Jst se zdej, ko ne živimo več skupaj (2 leti), odlično razumem. Vidmo se približno enkrat na teden al pa na dva tedna, odvisno od obveznosti in frej cajta. Je blo pa v času skupnega življenja precej drugače. Čeprav nisem bla problematičen froc kar se šole tiče (v osnovni odličnjak, v srednji pravdobra), sem pač vedno razmišljala s svojo glavo in nisem marala,da mi kdo kar tako pamet soli. Tko da sva se s fotrom precejkrat spičla, včasih tut zaradi povsem banalnih zadev. Nažalost je mel fotr idejo,da je vzgoja s trdo roko tista prava, s čimer se jst nikol nisem strinjala,tko da je bil že to kamen spotike. Lahko rečem, da je precej časa minilo,da se je strahospoštovanje (oz. zgolj strah) spremenilo v kolikor toliko spoštovanje.
Glede žuranja in podobnih scen nisem nikol mela težav, ker starcev ni bilo doma za vikende, pa tut kej dost niso vedel, kje se takrat potepam (uradna verzija je bila, da sem šla z zadnjim busom domov
Keš (žepnino) so mi nehal dajat z začetkom srednje šole, ko sem dobila štipendijo, na faksu je pa zoisovi še fotr nakazal štipendijo prek njegove firme, tako da sem s tem kešem plačevala uistvu vse-od cunj, knjig, žure itd, edin doma mi ni blo treba ničesar plačevat.
Za ocene/študij mi niso neki zelo težil-ko prvega letnika nisem naredila v roku, so rekli, da v kolikor ne naredim pogojev za izredni vpis, lahko začnem iskat službo ('veš, kje so vrata' varianta)
Na splošno pa lahko rečem, da je odnos z leti vse boljši-po eni strani sem jaz odrasla in se osamosvojila, po drugi strani pa so se tut oni (predvsem fotr) sprijaznili, da ne razmišljam vedno tako, kot oni in da ne bom vsega naredila tako, kot oni želijo oz. so si zamislili. Se pa seveda ne branim kakšne finančne injekcije ob praznikih - konec koncev smo nekaj časa (v času srednje šole) vsi šparali z denarjem, da je firma lahko zalaufala, zdej pa pač nosi sadove
če je res dojel, pol se nej gre zdravt in nej v celoti preneha z alkotom.
če pa je samo rekel da je dojel, pa samo zmanjšal količino, potem pa bo čez čas spet tako kot je blo. žal.
ker, če je tvoj fotr kronik, potem mu pomaga edino 100% abstinenca, drugač čez čas spet zapade v alkoholizem.
