Odnos do staršev
- Ustvarjalec teme kloshar
- Začetni datum
Pred leti sem vedel na točno kateri datum imajo starši plačo, zdaj nimam pojma..., svojo pa čakam vsakega 5. v mesecu.
Ne štekam pa kako imajo lahko nekateri tako negativen odnos do staršev, se derejo na njih, jih zmerjajo ipd... Svojim ne bi mogel tega narest, ker so me vzgojili, nahranili, dali streho pod glavo in ker jih spoštujem. Upam, da se bodo tudi moji otroci (najprej teba pravo mamo najti
) tega držali.
Ne štekam pa kako imajo lahko nekateri tako negativen odnos do staršev, se derejo na njih, jih zmerjajo ipd... Svojim ne bi mogel tega narest, ker so me vzgojili, nahranili, dali streho pod glavo in ker jih spoštujem. Upam, da se bodo tudi moji otroci (najprej teba pravo mamo najti
Nazadnje urejeno:
Citat:
Uporabnik ChaoRen pravi:
Kaj nima svobode? To da hodi ven žurat, da ima žepnino, hrano zastonj, streho nad glavo, dopust, po možnosti uporablja moj avto in da v zameno "le" študira? Ne ga srat, no. Bolj svoboden je zelo težko. Če je to preveč, lahko pri 18-ih gre.
Mogoče se takšni starši (ponavadi mame), ki mu "vse" dajo potem težje sprijaznijo z neuspehom na faksu, ker je bil to en in edini cilj. Nikol ni dobr vseh jajc nosit v eni košar oz. vse upe polagat samo v eno stvar.
Jest sm tud vesel, da sta mojedva skoz težila. Nista bla zatežena, ampak sta me navadla nekih osnov in spoštovanja do drugih. Fotr je lepo reku, da do 18 leta je dolžan zame skrbet in da če nimam namena delat šole, da pri 18 lahko grem, ker on ne bo več skrbel zame. Pa sem redno delal srednjo šolo in še trenirov zraven in me ni bilo doma po cele dneve. Omogočila sta mi vse, če sta mi le lahko in sestri isto sedaj. Je 7 let mlajša od mene. Ampak določene meje so bile in vzgojena sva oba vredu. Fotr je šel lepo vsak mesec v šolo, da vidi kako stvari špilajo. Ponavadi niso, ampak se je vedno izšlo.
Ko si mlad hočeš da te pustijo primeru in ti ne težijo, ampak ko si star pa si vesel, da so ti. Ampak mislim, da se po končani srednji šoli more to nehat. Takrat pustit otroka pri miru, star je zadost, nej ga življenje malo tepe. Zabluziš fax, treba delat ker nimaš keša in se hitro zresneš in začneš malo drugače razmišljat.
Citat:
Uporabnik The_Red_Devil pravi:
Vtikujejo?
Me ne preživljajo, ne delajo zame, se ne vtikajo v moje stvari.
So čist obupal nad tabo, ne?
Ampak ne razumem, kam izgine vsa ta njihova brezpogojna ljubezen po 18. letu starosti?? Prej te 18 let ujčkajo, nosijo po nogah, ti dajo vse kar si želiš, potem ti pa pravijo, da lahko tudi greš in da te ne bodo nič pogrešali.
Sicer se pa strinjam s tem, da po SŠ starši ne bi smeli več tako najedati. Jaz bi bil najbolj vesel, če bi me pustili na miru v zvezi s šolo in pustili, da delam sam (brez "polaganja računov"), ker vedno na nek način rata. Potem sta pa zgrožena, če jim moram lagati - jebat ga, očitno že posegata preveč v mojo zasebnost.
Sicer se pa strinjam s tem, da po SŠ starši ne bi smeli več tako najedati. Jaz bi bil najbolj vesel, če bi me pustili na miru v zvezi s šolo in pustili, da delam sam (brez "polaganja računov"), ker vedno na nek način rata. Potem sta pa zgrožena, če jim moram lagati - jebat ga, očitno že posegata preveč v mojo zasebnost.
Problem je, če te ujčkajo. Ujčka se male otroke, potem pa se more to počasi nehat. Danes se ujčka ljudi, ki so že 30 let stari. Pri nas dobiva s sestro vse, ampak se je za to potrebno potrdit in kaj postorit.
ksz
A se komu zdi normalno, da mu mama ob tej uri prileti v sobo in mu začne težit, da smrdi po alkoholu in kaj se to reče, da se ob tej uri hodi domov, kje sem bil (gledala neko oddajo o mladih alkoholikih al kaj vem kwa), kaj sem delal ... In to pri faking 20 letih!!!
Hja, očitno res ni druge - treba jim bo pokazat, da nista glavna na svetu, da me vedno le ne moreta yebat v glavo in da se lahko tudi sam postavim na noge (četudi že stojim). Ostalim pa želim čim manj idiotskih scen s starši!!
A se komu zdi normalno, da mu mama ob tej uri prileti v sobo in mu začne težit, da smrdi po alkoholu in kaj se to reče, da se ob tej uri hodi domov, kje sem bil (gledala neko oddajo o mladih alkoholikih al kaj vem kwa), kaj sem delal ... In to pri faking 20 letih!!!
Hja, očitno res ni druge - treba jim bo pokazat, da nista glavna na svetu, da me vedno le ne moreta yebat v glavo in da se lahko tudi sam postavim na noge (četudi že stojim). Ostalim pa želim čim manj idiotskih scen s starši!!
@Klošar: kot so ti povedali že ostali: dokler te starši živijo STFU. Če ti pa kaj ne paše greš pa komot lahko na svoje in boš potem njim z vso pravico rekel STFU. Samo dvomim, da ti bo ta opcija tako všeč
Sicer je pa tako: če se ti vtikajo v to, kakšne gate boš imel oblečene, potem dejansko imaš problem (oz. bolj ga imajo oni). Da ti pa težijo za ocene, pa ne vidim ravno katastrofalnega problema.
Chickenboy, fajn post si spisal zgoraj
!
Točno tko; ko si mlad, mislš da ti starši sam težijo in morijo in kratijo svobodo in da drugi lahko vse, ti pa nič. Vedno majo drugi več kot ti, in več smejo in starši so bolj "jackovski". Zato sem tud sama napisala, da sem z leti postala s svojo mamo najboljša prijateljica, ko sem bla najstnica, sva se obvezno spičili vsak drug dan; zarad fantov, zarad ocen, zarad blodenj ko sem se kdaj izmislila kje sem pa s kom, ma vse... Pa na živce mi je šlo, ker je hodila na govorilne ure vsak mesec, medtem ko druge mame niso hodile ali pa so se prikazale le 2x na leto v šoli, al pa ko je blo že prepozno karkol reševat.
No, zdej pri 22ih ko pogledam nazaj, sem ji pa hvaležna, da me je gnala in hodila v šolo vsak mesec, čeprav nisem bla problematična; le kakšnih pet neopravičenih ur se je nabralo (za katere sem dobila žalosten pogled, ki se me je dotaknil bolj od batin) in opomba razredničarke, da sem med poukom preveč živahna; glede tega se pa mama ni nikoli sekirala.
Skratka, vtikala se je v zadeve kjer mi je pomagala, da je iz mene nekaj postalo; da sem dokončala vsaj štiriletno šolo. Glede stila oblačenja se nikoli ni vtikala, tud ko sem neki časa furala "flesherski" style, se je samo križala in smejala, kako grem lahko taka na cesto. Pa me je minilo in zdej jo z veseljem vzamem s sabo ko grem po večjih nakupih, tako zaradi njenega dobrega okusa kot tudi zato, ker mi potem večino stvari tudi plača
).
Drugače se pa strinjam; dokler živiš s starši in te oni preživljajo, ti pa v zameno samo sediš za knjigami, se mi zdi edino fer, da jim vsaj na tak način poplačaš njihovo skrb - konec koncev je študij tvoja služba in ocene so tvoja "plača".
Točno tko; ko si mlad, mislš da ti starši sam težijo in morijo in kratijo svobodo in da drugi lahko vse, ti pa nič. Vedno majo drugi več kot ti, in več smejo in starši so bolj "jackovski". Zato sem tud sama napisala, da sem z leti postala s svojo mamo najboljša prijateljica, ko sem bla najstnica, sva se obvezno spičili vsak drug dan; zarad fantov, zarad ocen, zarad blodenj ko sem se kdaj izmislila kje sem pa s kom, ma vse... Pa na živce mi je šlo, ker je hodila na govorilne ure vsak mesec, medtem ko druge mame niso hodile ali pa so se prikazale le 2x na leto v šoli, al pa ko je blo že prepozno karkol reševat.
No, zdej pri 22ih ko pogledam nazaj, sem ji pa hvaležna, da me je gnala in hodila v šolo vsak mesec, čeprav nisem bla problematična; le kakšnih pet neopravičenih ur se je nabralo (za katere sem dobila žalosten pogled, ki se me je dotaknil bolj od batin) in opomba razredničarke, da sem med poukom preveč živahna; glede tega se pa mama ni nikoli sekirala.
Skratka, vtikala se je v zadeve kjer mi je pomagala, da je iz mene nekaj postalo; da sem dokončala vsaj štiriletno šolo. Glede stila oblačenja se nikoli ni vtikala, tud ko sem neki časa furala "flesherski" style, se je samo križala in smejala, kako grem lahko taka na cesto. Pa me je minilo in zdej jo z veseljem vzamem s sabo ko grem po večjih nakupih, tako zaradi njenega dobrega okusa kot tudi zato, ker mi potem večino stvari tudi plača
Drugače se pa strinjam; dokler živiš s starši in te oni preživljajo, ti pa v zameno samo sediš za knjigami, se mi zdi edino fer, da jim vsaj na tak način poplačaš njihovo skrb - konec koncev je študij tvoja služba in ocene so tvoja "plača".
Kaj se je zgodilo s tabo, da si postala tako razumska?
Drugače sem pa skoraj začetka faksa in naprej sam svoj. Čez dodiplomca sem se privlekel s kadrovsko štipendijo. Ta je bila tako dobra, da se je dalo od nje živet samostojno. Za dopust, registracijo in servise sem zvlekel skupaj čez počitnice, motor pa je bil financiran nekaj sezon iz "vikend dela med študijem". Po diplomi me je služba čakala, nekaj let sem se zabaval tam in ob tem delal podiplomca. Potem sem potegnil nekaj cekinov od pristojnih organov in odrinil nazaj v štajersko prestolnico dokončat podiplomca.
Tam oziroma tu se matram še danes. V najemu imam manjšo sobico, doma pa me še vedno čaka "moja soba", kjer še vedno enkrat na teden prespim. Doma se še redno udeležim nedeljskega kosila, mama pa še vedno sponzorira pralni prah in buglajzn.
Če bi bilo potrebno bi se lahko takoj "poslovil" a mi trenutne ugodnosti ustrezajo.
Doma so me z izjemo prvega letnika dodiplomca pustili pri miru. V prvem letniku je bilo kar nekaj kričanja o moji nesposobnosti, zabitosti in lenobi.
Sedaj sicer vejo, da nekaj počnem na faksu kaj točno pa niti ne. Mi ustreza.
Zadnji dve leti podiplomca imam namen opraviti čim bolj diskretno tako, da ne pričakujem pretiranih vprašanj na to temo. Dokler tega ne zgotovim bom verjetno še deležen dosedanjih ugodnosti. V nadalje pa me nekaj 10 kilometrov od rodne hiše že čaka stanovanje, kamor bom odpeketal, ko s šolstvom "zaključim". Takrat bo potrebno pripraviti eno zahvalno/poslovilno kosilce, kjer jim bom predstavil kaj se je v teh leltih dogajalo z mano (jasno vsebino staršem primerno) in to je to.
Imam pa podoben odnos do šolstva kot "kloschar", torej o mojem faksu, izpitih in ostalih zadevah povezanih s šolanjem se nerad pogovarjam in ga razumem. Je pa tudi res, da dokler ga bodo starši financirali in ne "sponzorirali" bodo verjetno res imeli pravico vedeti kaj financirajo. Tako nekako.
P.S: Danes je očitno, da imam kar preveč časa. Oblljubim, da bom za nasledjih par tednov utihnil, da si malo odpočijete oči in da kompenziramo ta nakladalni dan.
Drugače sem pa skoraj začetka faksa in naprej sam svoj. Čez dodiplomca sem se privlekel s kadrovsko štipendijo. Ta je bila tako dobra, da se je dalo od nje živet samostojno. Za dopust, registracijo in servise sem zvlekel skupaj čez počitnice, motor pa je bil financiran nekaj sezon iz "vikend dela med študijem". Po diplomi me je služba čakala, nekaj let sem se zabaval tam in ob tem delal podiplomca. Potem sem potegnil nekaj cekinov od pristojnih organov in odrinil nazaj v štajersko prestolnico dokončat podiplomca.
Tam oziroma tu se matram še danes. V najemu imam manjšo sobico, doma pa me še vedno čaka "moja soba", kjer še vedno enkrat na teden prespim. Doma se še redno udeležim nedeljskega kosila, mama pa še vedno sponzorira pralni prah in buglajzn.
Če bi bilo potrebno bi se lahko takoj "poslovil" a mi trenutne ugodnosti ustrezajo.
Doma so me z izjemo prvega letnika dodiplomca pustili pri miru. V prvem letniku je bilo kar nekaj kričanja o moji nesposobnosti, zabitosti in lenobi.
Sedaj sicer vejo, da nekaj počnem na faksu kaj točno pa niti ne. Mi ustreza.
Imam pa podoben odnos do šolstva kot "kloschar", torej o mojem faksu, izpitih in ostalih zadevah povezanih s šolanjem se nerad pogovarjam in ga razumem. Je pa tudi res, da dokler ga bodo starši financirali in ne "sponzorirali" bodo verjetno res imeli pravico vedeti kaj financirajo. Tako nekako.
P.S: Danes je očitno, da imam kar preveč časa. Oblljubim, da bom za nasledjih par tednov utihnil, da si malo odpočijete oči in da kompenziramo ta nakladalni dan.
Starši postanejo tvoji dobri prijatelji takrat ko se odseliš... moje vidim enkrat na teden ali 14 dni in sta oba presrečna ko me vidita... ko smo bili skupaj je bilo vedno nekaj, kar ni bilo OK...
pri 18-ih sta rekla... ali greš na faks ali pa delat... izbral sem faks, ampak tako kot večina zabluzil... ampak z eno razliko... sem videl neumnost in odšel delat... pa bil pameten pa se kregal s starši... ah ... brez veze... zdej ko sem na svojem mi je jasno kako težko jima je bilo marsikdaj pa nsita kazala... tako da nič se pritoževati... mnogi ki živijo pri starših plačujejo za hrano/stroške...
lp
pri 18-ih sta rekla... ali greš na faks ali pa delat... izbral sem faks, ampak tako kot večina zabluzil... ampak z eno razliko... sem videl neumnost in odšel delat... pa bil pameten pa se kregal s starši... ah ... brez veze... zdej ko sem na svojem mi je jasno kako težko jima je bilo marsikdaj pa nsita kazala... tako da nič se pritoževati... mnogi ki živijo pri starših plačujejo za hrano/stroške...
lp
