Novinarji na POP TV
- Ustvarjalec teme INKVIZITOR
- Začetni datum
I
Izbrisan uporabnik #488
Citat:
Uporabnik FuriousG pravi:
Najhujša od vseh mi je Polona Križnar. Ko vidim njo, takoj šaltam. Ko govori opleta z rokami in glavo, kot da bi rada poletela.
Če je to tista, ki je podobna Barbari Brezigar... katastrofa
Obup je tudi Petra Kerčmar. Ko govori, je kakor da bi poslušal bitching milf, skače v besedo in se sploh vede kot sanjska ženska
Vse te novinarke in novinarji kričijo v mikrofon oz. vreščijo.
No Tanko pa je v redu, legenda pač.
Zanimivo je to, da se naši novinarji učijo in delajo po nekem ameriškem ključu podajanja informacij, ti so pa ta način že zdavnaj pokopali in ga dodelali. To kar se dogaja s ProPlus hišo novinarjev je za vzor državam tretjega sveta, ne pa evropskemu načinu razmišljanja....za kozlat.
Prav fajn mi je zjutraj pogledati oddajo Chic na ArteHD, kjer je podajanje informacij....nežno, lepo, zanimivo !
Prav fajn mi je zjutraj pogledati oddajo Chic na ArteHD, kjer je podajanje informacij....nežno, lepo, zanimivo !
Ja. Gledalci pa Slovenci. Tudi Vega je mislila, da smo nekaj drugega kot smo bili in je šla pod vodo. Poanta uspešne globalizacije je ta, da trdno enotno jedro, ki ga imaš v poslovnem sistemu in praksi ustrezno lokaliziraš v obliki fasade, ki jo vidijo stranke. Če je pri TV to zgolj način interpretacije s strani voditelja in novinarja, je to zelo enostavno rešljiv problem, ki ne posega v sam izbor vsebin.
POPtv poslovno kar uspešno dela z modelom kot ga ima, ameriški gor ali dol.
TV3 ima pa evropski model pa so tam kjer so. Nekje na dnu. Podobno je bilo s Kanalom A ko je bil še v lasti Skandinavcev.
Veselo bo tudi po ride Pink Slovenija. Če ne bodo preveč kiksnil jim vsaj 2. mesto ne uide, pa če bo del gledalcev imel še toliko čez "Grand Produkcijo".
TV3 ima pa evropski model pa so tam kjer so. Nekje na dnu. Podobno je bilo s Kanalom A ko je bil še v lasti Skandinavcev.
Veselo bo tudi po ride Pink Slovenija. Če ne bodo preveč kiksnil jim vsaj 2. mesto ne uide, pa če bo del gledalcev imel še toliko čez "Grand Produkcijo".
Ne govorim o poslovni uspešnost. Govorim o tem, da izdajanje medija ni enako izdelavi kranjskih klobas. S kranjskimi klobasami ne vplivaš na javno mnenje in dejanja, ki iz tega izhajajo. Mediji imajo v družbi poseben položaj, določeno nedotakljivost in sveto pravico, da se lahko vtikujejo v marsikaj, kar je drugim ljudem nedostopno. Vse to v imenu tega, da se predstavljajo kot nekakšni psi čuvaji (watchdogi) oblasti in vplivnih odločevalcev.
Njihovi produkti so namenjeni najširšim množicam. Množice praviloma zaupajo izdelkom novinarjev dosti bolj kot kateri koli drugi komunikaciji, npr uradnim obvestilom oblastnikov, podjetij, reklamam itd. Vse to zato, ker so kao neodvisni in delajo v interesu javnosti. Mediji namreč.
Posledično imajo medijski izdelki izrazit vpliv na kreiranje in usmerjanje javnega mnenja, razpoloženja v družbi, skozi to pa vplivajo na marsikaj. Konec koncev so mediji in politika zelo blizu. Tudi politike zelo zanima javno mnenje, od njega je konec koncev odvisna tudi njihova prvotna in naknadna izvolitev. Dejstvo je, da mediji vplivajo tudi na politične odločitve. Bodisi vplivajo na to, da se spremenijo, bodisi se politiki že pri ustvarjanju političnih odločitev vprašajo, kakšen bo odziv medijev (in s tem javnega mnenja) na njihove odločitve, ki so v pripravi.
Pod črto: mediji imajo ogromen vpliv in s tem pride tudi izjemna odgovornost. No, to pa je nekaj, o čemer ne presoja nihče. Država ne sme posegati v medije, gospodarstvo naj ne bi posegalo, v bistvu medijev ne nadzira prav nihče. Če kdor koli poskuša pa ga mediji takoj razsujejo saj so novinarji po lastni logiki edini, ki si smejo drzniti presojati lastno delo. Glede tega so novinarji isti kot zdravniki. NIhče jim ne sme gledati pod prste, Presojajo sami sebe. Edini okvir je zakonodaja kjer pa tudi ni pravega učinka. Toži medij. Čakal boš par let na razsodbo, vmes bo v javnosti obveljala laž, ki so jo objavili, sodbo pa bodo objavili šele par let po tem, ko boš ti kot tožnik že tisočkrat doživel posledice prvotno objavljene laži.
Skratka, medij mora računati tudi na svojo odgovornost do javnosti in ne samo na prihodek. Ker tega nihče ne kontrolira pa se seveda v vseh državah najdejo mediji, ki se z odgovornostjo obremenjujejo minimalno ali le v besedah, ključen pa je zaslužek. Če so posledica ljudje, ki so vse bolj vajeni plehkih vsebin pa to medija niti ne zanima. Konec koncev je tudi produkcija šunda cenejša kot produkcija kakovostnih novinarskih prispevkov. Primerov dobro prodajanega šunda je dovolj tako na TV kot v tiskani periodiki.
Njihovi produkti so namenjeni najširšim množicam. Množice praviloma zaupajo izdelkom novinarjev dosti bolj kot kateri koli drugi komunikaciji, npr uradnim obvestilom oblastnikov, podjetij, reklamam itd. Vse to zato, ker so kao neodvisni in delajo v interesu javnosti. Mediji namreč.
Posledično imajo medijski izdelki izrazit vpliv na kreiranje in usmerjanje javnega mnenja, razpoloženja v družbi, skozi to pa vplivajo na marsikaj. Konec koncev so mediji in politika zelo blizu. Tudi politike zelo zanima javno mnenje, od njega je konec koncev odvisna tudi njihova prvotna in naknadna izvolitev. Dejstvo je, da mediji vplivajo tudi na politične odločitve. Bodisi vplivajo na to, da se spremenijo, bodisi se politiki že pri ustvarjanju političnih odločitev vprašajo, kakšen bo odziv medijev (in s tem javnega mnenja) na njihove odločitve, ki so v pripravi.
Pod črto: mediji imajo ogromen vpliv in s tem pride tudi izjemna odgovornost. No, to pa je nekaj, o čemer ne presoja nihče. Država ne sme posegati v medije, gospodarstvo naj ne bi posegalo, v bistvu medijev ne nadzira prav nihče. Če kdor koli poskuša pa ga mediji takoj razsujejo saj so novinarji po lastni logiki edini, ki si smejo drzniti presojati lastno delo. Glede tega so novinarji isti kot zdravniki. NIhče jim ne sme gledati pod prste, Presojajo sami sebe. Edini okvir je zakonodaja kjer pa tudi ni pravega učinka. Toži medij. Čakal boš par let na razsodbo, vmes bo v javnosti obveljala laž, ki so jo objavili, sodbo pa bodo objavili šele par let po tem, ko boš ti kot tožnik že tisočkrat doživel posledice prvotno objavljene laži.
Skratka, medij mora računati tudi na svojo odgovornost do javnosti in ne samo na prihodek. Ker tega nihče ne kontrolira pa se seveda v vseh državah najdejo mediji, ki se z odgovornostjo obremenjujejo minimalno ali le v besedah, ključen pa je zaslužek. Če so posledica ljudje, ki so vse bolj vajeni plehkih vsebin pa to medija niti ne zanima. Konec koncev je tudi produkcija šunda cenejša kot produkcija kakovostnih novinarskih prispevkov. Primerov dobro prodajanega šunda je dovolj tako na TV kot v tiskani periodiki.
Pozabi, je prej nasprotno. Novinarji ne znajo držat skupaj in ne znajo varovat svojega ceha. Tu pa tam se malo pobunijo, ampak še vedno vsi povprek tožijo medije in marsikateri dobi tožbo in medij naj... Se še ni zgodilo, da bi nekdo tožil novinarja/medij, pa bi ga kompleten medijski prosotr usklajeno sesul, da bi bilo za vzgled drugim ... In sodišča so hitra, ko gre za tožbe proti medijem (vem iz prve roke) ... Malo se spomni, kakšne vse nebulozne obsodbe so bile v zadnjih mesecih in kako lahko državni organ (kljub odločbi Pirčeve) mirno ignorira zahteve medijev po objavi določene pogodbe ... Namesto, da bi ga ti usklajeno sesuli, so pač večinoma tiho in se ne upajo nič. Če bi bilo tako, kot ti prviš, bi sestrelili menistra (ali pa ga prisilili, da objavi pogodbo) in potem še GSKju v SLO totalno sesuli ugled (kar bi bilo tudi prav).
Skratka, če bi bilo tako, kot si napisal, bi bilo prav fino (še posebej, če bi nato mediji še malo samokontrolo obvladali) - pa ni. Zakaj, veva oba. Čim sta en ali dva velika medija politično obvladana (in pri nas sta več kot dva), medijske enotnosti ne more več biti. In jo ni. Kapitalu nemreč za te stvari ni vseeno, vsi vedo, da se lahko, če ne bodo držali skupaj, naslednjič tožba (in odškodnina) zgodi njim, zato raje potegnejo skupaj s konkurenco. Ko pa politični boter nekaj naroči, pa gre tovrstna solidarnost, če tako naroči, takoj rakom žvižgat. In ko se to zgodi nekajkrat, se sistem, ki si ga opisal, sesuje v prah. Kot se je pri nas.
Tako je. In s šundom ni nič narobe - dokler nastopa kot šund in se ne poskuša zamaskirati kot resen medij ali informativna oddaja.
Če je šund Niova, je to čisto OK. Če bi šund ratalo Delo ali kdo podoben (in se še vedno delalo, da so resen cajtng), je to hudi narobe. Enako seveda velja za TV - doler gre za izrazito šund program, s tem ni nič narobe. Ko pa se odadja predstavlja kot inormativna, v resnici gre pa za šund (Svet ...), pa imaš prav in stvar je res širše družbeno nevarna ...
Se povsem strinjam. Nova je rumena revija. Je brana in vsem je jasno, da gre za tovrstni medij. Nihče v Novi ne bo iskal analize dosedanjega mandata Baracka Obame, bo pa prebral, kakšno frizuro ima njegova žena in to je tudi prav.
Dejstvo pa je, da imamo kar nekaj informativnih oddaj pa tudi tiskanih medijev, kjer se prepletajo domnevno kompententne informacije s šundom. Povprečen gledalec nima znanja in pogosto tudi volje, da bi sam kritično ocenjeval podane informacije. Preprosto jim verjame, v paketu tudi tistim, ki so precej enostranske, delne ali zgolj nastale pod vplivom oglaševalcev.
Moje mnenje pa je, da sodišča še premalo sekajo po medijih. V roke se bodo mediji vzeli šele tisti trenutek, ko jih bo skoraj vsakdo tožil za škodo kot posledico objavljenih laži. Potem bodo naredili vsaj dvoje, kar v tujini že delajo:
1. vsak kočljiv članek bo novinar najprej napisal, nato pa ga bo v roke vzel proof reader, ki bo seciral navedbe in pri avtorju članka preverjal na podlagi česa so trditve. Kakšni so viri itd.
2. Potem bo zadevo pregledala še pravna služba in podala svoje mnenje.
Skratka edina prava pot so tožbe proti medijem za vsak najmanjšo napako. Potem bo prišlo tudi do točke 3:
3. novinarji bodo le kompetentne osebe, ki jim lastnik medija dejansko zaupa, da delajo profesionalno..
Dejstvo pa je, da imamo kar nekaj informativnih oddaj pa tudi tiskanih medijev, kjer se prepletajo domnevno kompententne informacije s šundom. Povprečen gledalec nima znanja in pogosto tudi volje, da bi sam kritično ocenjeval podane informacije. Preprosto jim verjame, v paketu tudi tistim, ki so precej enostranske, delne ali zgolj nastale pod vplivom oglaševalcev.
Moje mnenje pa je, da sodišča še premalo sekajo po medijih. V roke se bodo mediji vzeli šele tisti trenutek, ko jih bo skoraj vsakdo tožil za škodo kot posledico objavljenih laži. Potem bodo naredili vsaj dvoje, kar v tujini že delajo:
1. vsak kočljiv članek bo novinar najprej napisal, nato pa ga bo v roke vzel proof reader, ki bo seciral navedbe in pri avtorju članka preverjal na podlagi česa so trditve. Kakšni so viri itd.
2. Potem bo zadevo pregledala še pravna služba in podala svoje mnenje.
Skratka edina prava pot so tožbe proti medijem za vsak najmanjšo napako. Potem bo prišlo tudi do točke 3:
3. novinarji bodo le kompetentne osebe, ki jim lastnik medija dejansko zaupa, da delajo profesionalno..
Bi se strinjal, ko bi veljalo tudi obratno (predvsem za javne osebnosti, torej politike, gospodarstvenike ipd...). Ko bodo kazensko odgovorni za javno izrečene laži.
"Ste res sami opravili tapata izpit?" "Ja." Direkt v kamero
In če se izkaže, da ga ni, ne le, da naj... ker je dal ponarejen dokument oz je goljufal na izpitu, na vse skupaj se mu prilima leto dni zapora (brez milosti, brez izjem, brez imunitete) za laganje medijem, ker to dejansko pomeni laganje javnosti v obraz. Naj reče "Brez komentarja", pa se ne bo zlagal ...
Eno brez drugega ne gre, problem je seveda v tem, da taki, ki lažejo medijem, hkrati tudi pišejo zakone, po katerih lahko tožijo taiste medije. In zato bi bilo treba v začetnem, prehodnem obdobju medijem dati praktipno imuniteto ...
"Ste res sami opravili tapata izpit?" "Ja." Direkt v kamero
In če se izkaže, da ga ni, ne le, da naj... ker je dal ponarejen dokument oz je goljufal na izpitu, na vse skupaj se mu prilima leto dni zapora (brez milosti, brez izjem, brez imunitete) za laganje medijem, ker to dejansko pomeni laganje javnosti v obraz. Naj reče "Brez komentarja", pa se ne bo zlagal ...
Eno brez drugega ne gre, problem je seveda v tem, da taki, ki lažejo medijem, hkrati tudi pišejo zakone, po katerih lahko tožijo taiste medije. In zato bi bilo treba v začetnem, prehodnem obdobju medijem dati praktipno imuniteto ...
Politiko so eno. Če so v DZ imajo imuniteto. Je pa tu še malo morje ostalih ljudi, ki imunitete nimajo in so prav tako lahko žrtve medijev. Laganje javnosti? Ja, sem za zapor tisti trenutek, ko bo takšno sankcijo določal zakon in bo enako doletela tako politika kot novinarja, odgovornega urednika ali sosedovega Franclna, ki se zlaže o kubaturi svojega novega traktorja. Pa poglejmo posledice. Politik bo z lažjo ostal brez svoje poslovne kariere politika torej de facto brez službe. In težko si bo našel podobno službo v prihodnosti. Že to je dovolj velika varovalka, če je kateri politik ne upošteva pa je povsem prav, da ga zadane praktična sankcija izločitve iz političnega življenja.
Če se zlaže medij bodo sankcije bolj mile. Kakšen promil bralcev ali gledalcev bo zameril in bo zamenjal medij, vsi ostali pa za laž medija ne bodo kaznovali. Poleg tega se medijem nekatere laži lahko tudi izplačajo, četudi plačajo kazen. Večja prodaja, vpliv na samopromocijo brenda, ki jo je sicer treba plačati itd.
Treba je malce ločiti stvari in se vprašati o motivaciji, da NE ravnaš napačno. Motivacija politika, da se NE laže, je kazen, ki ga bo ob odkritju laži doletela. V normalni državi je to dejanski zaključek politične kariere.
Kaj je lahko motivacija medija? Lasten ugled? Morda. Odvisno od medija samega, kako visoko to dejansko ceni in kdo to sploh opazi. Kaj še? Morda kazen, odškodnina kot posledica tožbe?
Vsaka rit ima palico, le da se med sabo razlikujejo. Ugotovili smo že, da mediji načeloma sledijo čisti komercialni logiki, vse ostalo je bolj kot ne fasada s katero ohanjajo zaupanje svojih bralcev. Edini regulator so sodišča, vsi ostali v medije nimajo kaj posegati.
In konec koncev govorimo o izvršenem dejanju. Če se nekdo zlaže, naj bo kaznovan. Četudi se politik izgovarja na imuniteto to ne more biti argument, da se legalizira tudi morebitne laži medijev. Mediji bi kvečjemu lahko bili vzor, če obenem pogosto zganjajo moralne ocene vsega živega in mrtvega v Sloveniji.
Če se zlaže medij bodo sankcije bolj mile. Kakšen promil bralcev ali gledalcev bo zameril in bo zamenjal medij, vsi ostali pa za laž medija ne bodo kaznovali. Poleg tega se medijem nekatere laži lahko tudi izplačajo, četudi plačajo kazen. Večja prodaja, vpliv na samopromocijo brenda, ki jo je sicer treba plačati itd.
Treba je malce ločiti stvari in se vprašati o motivaciji, da NE ravnaš napačno. Motivacija politika, da se NE laže, je kazen, ki ga bo ob odkritju laži doletela. V normalni državi je to dejanski zaključek politične kariere.
Kaj je lahko motivacija medija? Lasten ugled? Morda. Odvisno od medija samega, kako visoko to dejansko ceni in kdo to sploh opazi. Kaj še? Morda kazen, odškodnina kot posledica tožbe?
Vsaka rit ima palico, le da se med sabo razlikujejo. Ugotovili smo že, da mediji načeloma sledijo čisti komercialni logiki, vse ostalo je bolj kot ne fasada s katero ohanjajo zaupanje svojih bralcev. Edini regulator so sodišča, vsi ostali v medije nimajo kaj posegati.
In konec koncev govorimo o izvršenem dejanju. Če se nekdo zlaže, naj bo kaznovan. Četudi se politik izgovarja na imuniteto to ne more biti argument, da se legalizira tudi morebitne laži medijev. Mediji bi kvečjemu lahko bili vzor, če obenem pogosto zganjajo moralne ocene vsega živega in mrtvega v Sloveniji.
Tule teče beseda, če sem dobro dojel, o Sloveniji. In v Sloveniji na žalost ljudstvo laganje (politikov, gospodarstvenikov ipd) sprejema kot nekaj normalnega in nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi zaradi tega zaključil kariero ... Slovenija namreč ni (in še dolgo ne bo) normalna država.
Ampak kakor koli pogledaš v zgodovino, našo in tuje, se vedno izkaže, da je za razvoj normalne države bolje dati večjo moč medijem in tvegati, da zaradi tega to kdaj tudi zlorabijo ali pade nedolžna žrtev. Šele kot družba pride do stopnje, da "javne osebe" začnejo ravnati, kot je treba, se splača začet omejevat tudi moč medijev. Prava, zlata leta so bila recimo v ZDA, VB ... v 60ih in 70ih - takrat so mediji imeli moč, ugled in tudi samokontrolo. Če bi takrat dodali še nekatere pravne elemente, bi bilo super (je pa res,d a vsako omejevanje medijev zna povzročiti, da "lažnivci" spet začnejo poganjati in dvigovati glave). Tako pa je pač prevladal kapital.
Treba je (v idealnem scenariju) ujeti tisti trenutek, ko medijem z "imuniteto" omogočiš, da se izvijejo iz krempljev politike in jih ustaviš (z nadzorom), da ne padejo pod enako škodljiv prevelik vpliv kapitala. Nekaj ga mora biti, to zagotavlja dostopnost, kvaliteto ipd, preveč pa ne ...
Ah, ja: mediji (vsej ne vsi, lahko pa bi celo rekel večji del "resnih" medijev v "resnih" državah) ne sledijo le čisti ekonomski logiki kapitala. Še vedno se namreč izkaže, da je vnjih še vedno dovolj ljudi, ki jim je res veliko do tega, da je medij takšen, kot se spodobi - ne le uredniki, tudi lastniki. In še vedno se zna novinarsko/uredniški del upreti logiki kapitala, kjer je ta premočna (kje so že lani štrajkali? WSJ?) Idealizem? Ja, po moje še vedno ... Oziroma integriteta in ponos.
No ja, pri nas je pa tega res malo ...
Nazadnje urejeno:
No, jaz pa menim da niti mediji, niti politiki ne smejo biti nad zakoni. Ti veljajo za vse, presojajo pa sodišča. Če presodijo kazen politiku je prav, da jo tudi "zaužije". Uporaba imunitete je varovalka. Vsi SLO mediji bi lahko takšnega politika pribili na prvo stran kot primer zlorabe imunitete v pomenu, ki je daleč od tistega, zaradi katerega poslanska imuniteta sploh obstaja...
Če kaznujejo medij pa velja podobno. Kazen mora plačati, odslužiti, objaiti sodbo (če to zahteva) ipd.
Velik del SLO medijev je Balkan v pravem pomenu besede, novinarji pa so preslabo plačana delovna sila in rezultat je, kakršen je. jaz ne vidim nobene druge rešitve kot da se takšne medije prisili k resnemu delu z vlaganjem tožb oškodovanih državljanov. Ko bo treba plačati nekaj deset tisoč EUR kazni na leto bo marsikateri direktor manjšega medija resno razmislil, zakaj se mu to dogaja.
Resnici na ljubo pa so največji problem ravno najbolj gledani mediji, npr TV. In ti imajo denar.... naredijo pa lahko tudi daleč največjo škodo.
Če kaznujejo medij pa velja podobno. Kazen mora plačati, odslužiti, objaiti sodbo (če to zahteva) ipd.
Velik del SLO medijev je Balkan v pravem pomenu besede, novinarji pa so preslabo plačana delovna sila in rezultat je, kakršen je. jaz ne vidim nobene druge rešitve kot da se takšne medije prisili k resnemu delu z vlaganjem tožb oškodovanih državljanov. Ko bo treba plačati nekaj deset tisoč EUR kazni na leto bo marsikateri direktor manjšega medija resno razmislil, zakaj se mu to dogaja.
Resnici na ljubo pa so največji problem ravno najbolj gledani mediji, npr TV. In ti imajo denar.... naredijo pa lahko tudi daleč največjo škodo.
Podobne teme
