M. in T. K. iz Ivančne Gorice Od ženinega bratranca je leta 1981 zaradi cepljenja umrl po štirih letih dihalnih muk – okvara dihalnega sistema (dokazano na obdukciji) Marinič Primož iz Ločnika pri Turjaku. Bratec in sestrica od Primoža, ki nista bila nikoli cepljena (ker jih tudi niso silili saj jim je jasno, kaj so naredili s Primožem) sta zdrava.
Zato sva mnenja, da je cepljenje le biznis, ki se steka v neprave žepe.
L. B. iz Ljubljane: Hčerke, ki bo sedaj stara 3 leta nismo dali cepiti in uživa brezhibno zdravje (do sedaj je imela samo 3x povišano temperaturo, ko je dobivala zobke – drugače nobene infekcije, vnetja, virusa, gripe, kašljanja…nobenih zdravil…
.
Ker tudi drugače poskušamo živeti čimbolj v skladu z naravo (ekološka presna, veganska prehrana….), se nama je z možem tak drastičen poseg v otrokovo telo in imunski sistem, kot je cepljenje, zdel povsem nesprejemljiv. Imunski sistem ne obremenjujemo z nepravilno prehrano (ki tvori presežke sluzi v telesu) in poizkušamo telo obdržati čimbolj bazično, da se lahko ubrani bolezni.
Seveda sva si prebrala tudi kar nekaj literature na to temo in če je polovico res, kar piše slabega o cepljenju, je vse skupaj več kot grozno!!! Meni se zdijo pogumni zdravniki in starši, ki veselo cepijo svojega otroka.
Nekaj časa sva živela tudi v Švici, tam cepljenje ni obvezno, in naletela na knjižico, ki jo je izdala zveza potrošnikov, kjer so bile opisane dobre (če jih sploh kaj je) in predvsem slabe strani cepljenja… Če ti v taki državi, ki na veliko proizvaja zdravila in je vse zelo natančno urejeno in preverjeno, cepljenje odsvetujejo (zveza za varnost potrošnikov!!!), potem je sigurno nekaj na tem – na osnovi tega sva se še lažje odločila, da otroka ne bova cepila.
Posredno je tudi najina pediatrinja namignila (čeprav je najprej izvajala pritisk), naj bi dali otroka cepiti šele nekje po tretjem letu, ko je imunski sistem dovolj močen in raje počakali na nova cepiva, ker da so stara v Evropi prepovedana že od leta 70!!!
Sama sem mnenja, da samo ne dati cepiti otroka ni dovolj, vedeti moraš, kako otrokov imunski sistem dodatno krepiš in ga ne obremenjuješ.
Sumim na povezavo cepiv in razvoj avtizma pri nekem fantku, ki je bil nedonošen in so se po vsakem cepljenju problemi samo stopnjevali. Tudi če opazujem otoke prijateljev in našo punčko (ki sicer ni v vrtcu in ima po mojem mnenju optimalno prehrano za otroka), je njeno zdravje neprimerno boljše, kakor pri ostalih otrocih, je pa tudi zelo živahna in zelo umsko razvita (že pri enem letu je govorila).
Ne vem, če lahko vse to pripisujemo odločitvi, da je nismo dali cepiti, ampak sem zelo vesela, da je tako kot je in da v njeno telesce in um nismo nič posegali.
D. D. iz Ljubljane: Sem proti cepljenju. Moja hči pa je dobila hude reakcije po cepljenju. Kdor je prebral knjigo “The river” (avtor g. Hopper),mu je vse jasno, zakaj so cepiva tako nevarna.
Moj otrok je vegetarijanec, ne pozna bolezni (razen ob cepitvi in nekaj časa kasneje, ko je šlo vse narobe), njeni vrstniki pa kar naprej obolevajo. Žal mi je, da sem cepil svojega otroka.
I. D. iz Medvod: Svojih otrok nisem dala cepiti zaradi argumentov, ki sem jih prebrala oz. slišala v zvezi s škodljivostjo oz. nepotrebnostjo cepljenja. Menim, da gre pri cepivih v prvi vrsti za neetične interese farmacevtskih in verjetno še kakšnih drugih družb. Cepljenje je nasilno, nenaravno poseganje v telo, ki lahko v mnogih primerih dolgoročno prinese več slabega kot dobrega.
Poznam žensko, ki so ji v otroštvu izpadli vsi lasje, obrvi in trepalnice zaradi cepljenja in jih tudi kot odrasla oseba nima. Vem za primer otroka, ki je hudo zbolel zaradi cepljenja in ima sedaj kot odrasel tako hude fizične in psihične težave, da je v zavodu za duševno prizadete osebe. Slišala sem za vsaj še dva primera, vendar se ne spomnim natančnejših podatkov.
Menim, da mnogi zdravniki cepijo otroke oz. odrasle v dobri veri, ker so se tako naučili v času šolanja. Menim tudi, da so v določenih primerih nekatera cepiva učinkovita. Vsekakor pa sem prepričana, da se je v področje cepljenja vtihotapil tudi neetični interes – med drugim tudi interes biznisa. Naša otroka sta delno cepljena, mlajša samo proti tetanusu. Sta vrhunsko zdrava.
L. K. iz Ljubljane: Čeprav imam starejše tri otroke cepljene sem se odločila, da četrtega ne dam cepiti.Razlogov je več. Predvsem sem se iz različnih virov dobila veliko informacij o neučinkovitosti in škodljivosti cepljenja. Poleg tega je moj dveletni otrok že od prvega cepljenja pri dveh mesecih (v tujini začnejo že tako zgodaj) imel izpuščaje na koži, kasneje diagnosticiran nevrodermitis, ki se je pri starosti otroka leto in pol sprevrgel v astmo. Dokazov,da je to zaradi cepljenja seveda nimam, ker tudi sama takrat nisem pomislila na to.
Poznam več otrok, ki so zdravi in niso bili cepljeni. Imam tudi izkušnjo s četrtim otrokom, ki ni bil cepljen in je bil pri štirih mesecih (seveda polno dojen) v stiku z otrokom, ki je preboleval oslovski kašelj (takrat tega nismo vedeli, prehlajenim otrokom s kašljem pa se tudi nismo posebej izogibali), vendar je ostal zdrav, kot je še zdaj, pri sedmih mesecih in vedno nasmejan.
Tudi starejših otrok ne bi rada več po nepotrebnem izpostavljala cepivom, vendar iz šolskih ambulant pritiskajo… Nazadnje, ko je šel moj tretji otrok v prvi razred in bil cepljen proti hepatitisu B (spolno prenosljiva bolezen,cepivo naj bi učinkovalo 10 let!), se je otrok obakrat močno upiral in drl, jaz pa si nisem vedela pomagat kako naj to preprečim, ker ti grozijo s kaznijo itd. Kdaj se sploh lahko okuži?Rajši jih (otroke) podučimo naj ne prijemajo najdenih odvrženih igel!
Mislim da za vsem skupaj stoji močan farmacevtski lobi, ki mu ni mar zdravja otrok in kasneje odraslih, ampak gleda le skozi denar.
Upam,da bo čimprej čim več ljudi prišlo do pravih (resničnih) informacij in da se bodo odločali po razumni poti,da se bomo lahko starši sami odločali o vrsti načinu zdravstvene preventive naših otrok v dobro le teh in za zdravo prihodnost naroda. S tem se bomo tudi pridružili večini evropskih držav, kjer možnost odločitve in s tem sprejema odgovornosti za svojega otroka že obstaja.
Seveda je naša odgovornost, da si otrok zgradi zdrav imunski sistem z zdravo, organsko pridelano hrano, veliko gibanja na svežem zraku in veliko starševske ljubezni,dotika in topline.
T. B. iz Ljubljane: Jaz sem mojega sina, ki bo maja star pet let dala cepiti, ker moja zavest in znanje o tem takrat nista bila na taki ravni kot danes. Slepo sem verjela in zaupala v dobro tega početja in se nisem niti pozanimala o drugih možnostih in o vseh ZAKAJih.
O cepivih težko podam kakršnokoli mnenje, ker se nikoli nisem pozanimala o teh stvareh. Do nedavnega, ko smo pri mojem sinu končno diagnosticirali in tudi potrdili nekaj težav, ki jih pri njemu opažam že čisto od malega. Glede na odkrito intoleranco na fruktozo in laktozo, bi naslednje cepljenje (sedaj pred šolo) verjetno težko prenesel, predvsem zato, ker baje (zagotovo ne vem) nekatera cepiva vsebujejo eno od teh sestavin. Natančnih informacij nimam in jih tudi nisem poskušala pridobiti.
Moj sin ni imel nobenih reakcij, kot jih sicer opisujejo (visoka vročina, nemir, driska) Se je pa kasneje izkazalo, da je zelo močno odreagiral na svoj način. Že od trenutka, ko se je rodil, je bil otrok, ki ni maral dotikanja in pestovanja. Ko sedaj pomislim nazaj, lahko rečem, da je bila ta njegova lastnost v prvih dneh po cepljenju še močneje izražena. Bil je nemiren in nikakor nisem mogla priti do njega. Lahko bi rekla, da je na vsak dotik odreagiral, kot bi mu le-ta povzročal fizične bolečine. Kot dojenček ni skoraj nikoli jokal, če je bilo kaj hudo narobe, je kričal. Dnevi po cepljenju so bili dnevi, ko je veliko kričal. Ker pa je takih otrok na splošno zelo malo (v glavnem se dojenčki radi crkljajo in nosijo po rokah), na to ni bil nihče pozoren.
Prepričana sem, da se je človeško telo sposobno samo ubraniti večine nalezljivih bolezni, ko je celostno uravnoteženo. To pa pomeni, da morajo biti zagotovljene vse naše potrebe – fizične, čustvene, mentalne in duhovne. Ni potrebno razkošje (saj je v večini primerov to že anomalija tako kot revščina), potrebno je ravnotežje.
Kakšna pa je vloga biznisa – proizvajalcev cepiv, farmacevtske industrije in ne vem koga še? Verjetno kar precejšnja. Glede na to, da ima farmacevtska industrija na svetovnem trgu enega največjih tržnih deležev, je verjetno v ozadju tudi dosti manipulacij in zavajanj, ki seveda napeljujejo vod na mline te industrije.
Pri šestih mesecih je moj sin začel dobivati driske in nepojasnjene visoke vročine. Ker je to sovpadalo z začetkom uvajanja goste hrane, smo vsi te težave povezovali izključno s hrano. Vse to se je vleklo do lanskega poletja, ko smo ugotovili zgoraj omenjeno intoleranco. Z gastrologom na Pediatrični kliniki v LJ o tem sicer nisem govorila, sem pa bila pri homeopatinji in pri specialistu nutricistu, in oba sta mi rekla, da so njegove težave vsaj delno lahko posledica cepljenja. Sploh nutricist me je opozoril, da ima otrok porušen živčni sistem in to neravnovesje se kaže pri njem v presnovnih in vedenjskih težavah. Odsvetoval mi je nadaljnje cepljenje. Prav tako mi je nadaljnje cepljenje odsvetovala homeopatinja. Z izbrano sinovo pediatrinjo o tem še nisem govorila, ker sem jo pred kratkim zamenjala, z novo pa še ni bilo priložnosti za pogovor o tem.
Poznam tri otroke moje prijateljice. Nobeden od njih ni bil cepljen in vsi so zdravi!!
B. J. iz Cerkelj: Najstarejša hči (l. 1996) je v otroštvu doživela med 10 in 15 vročinskih krčev. Nihče nam ni znal povedati, zakaj. Zdravnikova trditev je bila, da je to dedno – vendar nihče v sorodstvu vročinskih krčev NI IMEL. Bila je dvakrat hospitalizirana ob visoki vročini. Sumiva, da so bili krči lahko posledica cepljenja.
S sinom (l. 1997) še vedno rešujemo problem stalnega gnojnega izcejanja iz nosu. Uradna medicina ni dala še nobene ustrezne rešitve, niti uporabne diagnoze. Ta mesec imamo ponoven pregled pri otologu. Pri pregledu pred nekaj leti so predlagali kirurško odstranitev žrelnice (na najino željo smo pred posegom iskali še druge možnosti).
S pomočjo bioresonance je bilo pred nekaj meseci ugotovljeno, da je kronično obremenjen z bakterijami (v črevesju), ki so posledica prvega cepljenja -nekaj dni po rojstvu. Od takrat naprej se izcejanje iz nosu ni nikoli ustavilo.
Sam sem se pred nekaj leti (na pobudo in financiranje delodajalca) odločil za “preventivno” cepljenje proti gripi. Več kot mesec dni sem bil na pol bolan. Od takrat (ko sem še verjel uradni medicini) se izogibam vsem cepljenjem, zdravilom, prav tako tudi pri otrocih.
Ženin nečak (l. 1995) je pred pol leta doživel mišični krč, kar je izgledalo kot dušenje in trenutna nezavest (ne vem natančne diagnoze). Po besedah njegove matere, je tudi uradna medicina dopustila možnost, da je bil krč posledica cepljenja. Cepljen je bil dva dni pred samim krčem.
Prepričana sva, da je cepljenje le ekonomskega značaja in bi moral biti PROSTOVOLJEN (kot je v večini evropskih držav). Za svoje zdravje poskušamo skrbeti na naraven način predvsem z načinom prehranjevanja. Mnenja sva, da je to bistveno boljši način v skrbi za zdravje, kot vnos kemičnih pripravkov v telo (cepljenje, zdravila).