Korzika

Zakaj recimo, ko steče debata o dopustu in te vprašajo kam greš, poveš da pač na Korziko, ti vsak ta drug reče, da moraš na ledvice merkat?

Kako je pa nasploh s krajo oz. drugim "kriminalom" po Korziki?

jst sm se pocutla ful varno

pa potujem vsako leto v drugo drzavo (cca. 15 let ze raziskujem naso kroglo), tko da nekaj obcutka za to ze mam

ne kapiram to z ledvicami

Mah, men pravjo, da moraš v Italiji merkat ledvice (človeški organ), da ti jih ne "ukradejo"... Potem jim pa rečem, da Korzika spada pod Francijo, pa vsi trapasto gledajo... Govorice pač...

Sej moj brat je tudi butasto gledal, zakaj mu razlagam o Francozih v povezavi s Korziko, ce smo bili na dopustu v Italiji

Drugače je pa Korzika zelo varna...

To je bilo včasih rečeno za Sicilijo in Kalabrijo, zdaj očitno še za Korziko.

Sem bil na Korziki, Sardiniji, Siciliji, prevozil Kalabrijo z nekaj postanki in bil v nekaj večjih italijanskih mestih. Izgleda, da sem jih dobro pazil, ker imam zaenkrat še obe.

Pred kratkim sem se vrnil iz svojega že sedmega dopusta na Korziki. Obljubil sem, da se bom povzpel na goro San Pietro, kjer se je 1.decembra 1981 zgodila tragična nesreča letala Adrie (oznaka letala YU-ANA) v kateri je umrlo 180 ljudi. Sicer sem se že pred leti potepal po tem področju in bil na izhodišču tega pohoda, a takrat še nisem imel GPS naprave, topografskih kart Korzike in mojega zvestega spremljevalca Garmin Colorado 300, ki se je spet izkazal, kot zaupanja vredna naprava za takšne pohode. Že pred leti sem iskal podatke o kraju nesreče, a so bile informacije zelo skope. Letošnja precej medijsko odmevna akcija čiščenja ostankov letala mi je prinesla dovolj podatkov predvsem po zaslugi že omenjanega dokumenta NAČRT ASANACIJE KRAJA NESREČE, ki si ga lahko ogledate tukaj: http://www.sos112.si/db/priloga/p4912.pdf
Pot se začne na prelazu Col de Saint-Eustache (francosko ime), Bocca Stu Ustaggia (korziško ime) ali Rocca di a Tana (ime navedeno v zgornjem dokumentu). Za precej lahek vzpon trajajoč uro in pol s postanki za fotografiranje in razglede je potrebno premagati slabih 400 metrov nadmorske višine. Priloženi sta datoteki o točkah in sledi poti v zapisu gdb in gpx.


Korzičani se večinoma ne strinjajo s francoskim poimenovanjem krajev

Izhodišče pohoda z gostilnico



Korziški način markiranja poti z zlaganjem kamnov na kup

Moja malenkost in Colorado 300

Pogled na Col de Bavella



Pogled na zaliv Valinco (Propriano)


Mesto trka (levo krilo) okoli en meter pod vrhom gore


Ostanek krila puščen na gori po dogovoru z lokalnimi oblastmi

Del aluminija se je dobesedno zaril v skalo

Pogled na Petreto-Bicchisano

Ob povratku je pri gostišču že vihrala zastava Korzike in Slovenije. Lastnik je bil močno ganjen, ko je izvedel da sem iz Slovenije. Takoj je prinesel izrezke iz lokalnih časopisov o poteku akcije čiščenja. Zelo je hvalil vse člane ekipe čiščenja in neprenehoma omenjal dobro mentaliteto Slovencev, s katerimi so se Korzičani očitno dobro ujeli.

To je stalni gost pri gostišču. Lastnik je povedal, da mu je ime Nico, tako kot Sarkozyu. Razlika je v tem, da ima on tega Nicota rad, Sarkozya pa ne. 100% Korzičan!



Še nekaj slik iz Petreta-Bicchisana, kjer je na cerkvi prav tako spominska plošča o tragični nesreči



MapSource slike


GoogleEarth slike

Lep "sprehod" in slike iz prve roke. Verjetno tura ni lahka, tudi zaradi vročine.

Vročina niti ni bila nek problem, saj so bile temperature na Korziki letos še posebej znosne. V 14 dnevih dnevna temperatura ni bila nikoli višja od 29 stopinj. Izhodišče tega pohoda je na 1000m in tam je temperatura še nižja. Uro in pol hoje do mesta nesreče tudi ni bil prehud zalogaj (hoja navzdol je trajala 1 uro). Razgled z gore je res fantastičen, saj se vidi Propriano (zaliv Valinco), zaliv Ajaccio in še gorovje Bavella.

Aha, sem zdaj videl v tracku, da si hodil 1 uro 30 minut in višinsko razliko.
Katero karto pa si imel? Topo France? Ker jaz imam za CN 2008 dodatne izohipse za Korziko.

Fajn, da je nekdo pokril tudi to nesrečo, verjetno se bo zdaj kakšen turist več odločil za izlet, škoda da je toliko odmaknjeno od trase gr20.

Uporabljal sem topografsko karto 03 v1.30 Provence - Cote d'Azur - Mediterranae (MapID 720).

Takole, prišel sem iz dvo-tedenskega potepanja po Korziki...

Kje naj začnem? Karte sem rezerviral preko interneta (moby), povratna je stala slabih 120€, s tem da sva za nazaj imela kabino... Vožnja do Livorna je trajala celih 8 ur in pol. Do Bologne je potekalo kot po maslu, tam pa je bila avtocesta zaprta (vzrok je bil meni neznan), obvozi pa zelo slabo označeni, tako da sem s tavanjem okoli in po Bologni izgubil eno uro in pol!

V Livornu naju je čakal trajekt:

Samo pristanišče je tipično industrijsko... Je pa privezanih še kar nekaj drugih trajektov in čezoceank:


Ko smo odpluli nas je spremljala obalna straža...

Sama vožnja s trajektom je trajala 4 ure in pol. Ker smo bili utrujeni od vožnje po Italiji smo vsi popadali, udobja pa žal ni bilo prav veliko... Ko smo pripluli pa smo še celih 45 minut čakali na izkrcanje...

Prvi kamp je bil kamp "La Pietra", severno od Bastie... V kampu so bili prijazni, popeljali so naju z električnim avtomobilčkom za golf in nama pokazali proste parcele ter kje se kaj nahaja... V kampu je bila senca, parcele pa razdeljene...

Če si želel si lahko kampiral tudi na nekem travničku, ampak tam žal ni bilo sence. Je bil pa lušten pogled na morje:

Do plaže si potreboval pet minutk peš. Na plaži pa takale mivka:



Naslednji dan sva obkrožila Cap Corse... Ves čas vožnje (druga, tretja prestava) se ti odpirajo takile lepi razgledi na morje:

Zavila sva tudi v luštno vasico Rogliano, ki leži nekoliko v hribu, nad to vasico pa so postavljene tudi vetrnice za elektriko...


Na severu Cap Corsa sva odkrila "mlin na veter"

Tu se je vreme ves čas nekaj oblačilo. Dežja ni bilo. Pot sva nadaljevala po zahodni strani Cap Corsa navzdol. Zopet je bilo veliko krasnih razgledov, očarala pa naju je plažica Alsigio, tako da sva tu naredila malo pavze:




Proti St. Florentu je bilo še nekaj lepih plažic, nekaj tudi čisto praznih:





Do Bastie sva morala preko prelaza Col de Teghime, takole pa je pa bilo videti z vrha proti Bastii:


Naslednji dan sva se odločila, da greva na plažo Saleccio... Kot so že v prejšnjih postih napisali, poteka pot iz glavne ceste do plaže po 12 km dolgi kamnito peščeni "stezi"... Večinoma so se vozili s terenci, ampak se da tudi z avtomobilom, če si zares pozoren na skale in luknje:



Iz najhuših predelov žal nimam fotk, ker mi fotoaparat takrat niti na kraj pameti ni padel...






Nato je sledil premik proti Calviju... Kampirala sva v kampu Paduella v samem Calviju. Kar nekaj kampov je bilo tu popolnoma zasedenih, ampak za eno noč z malim šotorom ni bilo problema najti prostora. Po kampu sva vozila za skuterjem, ki naju je usmeril na prost prostor. Tudi podaljšek za elektriko so nama zrihtali. Ma ni da ni, zares prijazni, kljub temu, da so bili nabito polni. :
V Calviju sva šla na mestno plažo. 5 kilometrov mivke... V zalivčku pa nešteto jaht... Od majhnih, do zares veeeeeliiiiiiikiiih:



V mestu sva si privoščila kostanjevo Korziško pivo:

s takšnim razgledom:

Je pa 2 dcl Piva stalo slabe 4 €.
Sprehodila sva se okoli utrdbe nad mestom, od koder so bili zopet krasni razgledi:





Še posebej fino je bilo proti večeru pocediti sline nad "spedenanimi" jahtami...






Iz Calvija sva se nato selila po zahodni obali proti jugu in tako sva se ustavila v La Liscii, v kampu "La Marina". Pot je zopet vodila po ozki vijugasti cesti:







Kamp je bil tik ob plaži, le stranišča niso bila tako čista, kot so od zunaj zgledala...




V kampu sva dobila zadnjo parcelo, ki pa ni imela skoraj nič sence... Preko dneva sva se tako ali tako potepala, zvečer pa sva uživala v sončnem zahodu:



Naslednji dan sva šla na hitro pofirbcat v Ajaccio... Zopet veliko mesto, tako da name niti ni naredilo velikega vtisa...



Pred restavracijami pa so stranke privabljali na takšen in drugačen način, tudi z lutkami oblečenimi v "noše":

Spomenik Napoleonu:

Mestna plaža:

So pa ravno takrat nad mestom krožila tri letala, ki so se potem spustila v zaliv in zajela vodo...

Gorelo sicer ni nič, verjetno so imeli le vaje... Je bilo pa na vsakem koncu Korzike opaziti gasilske patrulje, ki so bile ves čas v pripravljenosti, če bi kaj zagorelo. Najbolj smešno pa se mi je zdelo to, saj so v nekem mestu, šotorili kar na otočku v krožnem križišču...

Pot naju je nato ponesla proti jugu proti Bonifacciotu. Vmes pa sva se ustavila v Filitosi. Vstopnina je bila 6€ po osebi, na sami planoti pa je bilo vroče kot sam hudič:





Pa zopet en zalivček med vožnjo:

Pred Bonifacciom sva zavila na glavno cesto, kjer promet poteka nekoliko hitreje, saj si videl daleč naravnost naprej:

Pa še nekaj utrinkov iz Bonifaccia: Samo mesto je na klifu, žal se nisva peljala okoli z ladjico, sva pa zopet uživala v nešteto razgledih:








Pa še nekaj nočnih fotk:





Vmes sva hodila na kopanje na različne plaže severno od Bonifaccia, saj sva kampirala v kampu "La Liccia", ki je bil 3 km odmaknjen od mesta. Tako sva šla na Rondinaro, kjer smo imeli tudi posebno obiskovalko na plaži:





En dan sva skočila še nekaj km proti severu do Santa Giulije, ki je takorekoč (po mojem mnenju) povečana kopija Rondinare:



Parkirnina pred Rondinaro je stala 3,5€ za cel dan, pred Santa Giulio pa 5 €.

Ker sva se odločila obkrožiti otok, sva po vzhodni obali nadaljevala proti severu in se ustavila v prav luštenem kampu "Marina 'd Aleria", ki se nahaja ob dolgi temni sipasti plaži... Pesek je bil večino dneva tako vroč, da si prav težko hodil bos.



Od tu sva naredila tudi enodnevni izlet malo v notranjost Korzike, v dolino reke Restonice. Je slovenski "janez" malo pokukal iz naju in sva se odločila da se ob Restonici povzpneva na okoli 2.000 metrov visoko do jezera Lac de Melo. Restonica dela takele lepe tolmunčke, kjer se ljudje potem kopajo:



Cesta je bila zelo ozka, sama narava pa je bila zares fenomenalna. Tudi sredi poletja so z vrhov tekli mali slapovi... Kako lepo mora biti šele spomladi, ko se sneg prične topiti...




Pot do jezera se je kar strmo vzpenjala, ljudje so sicer hodili tudi v supergah, ampak je bila potrebna kar nekoliko boljša obutev


Tik pod vrhom je bilo potrebno še preko dveh lestev in tako sva po eni dobri uri hoje prišla do jezera. Sicer ni bilo prav ledeno, toplo pa tudi ne. Če ne bi bilo vetra, bi se sigurno namočil, tako pa nisem imel dovolj poguma... No, nekaj se jih je pa le našlo, ki so se osvežili:





No, do Restonice sva šla tudi skozi "gorsko" mesto Corte, kjer je bilo zjutraj ob 9.ih v senci prijetnih 28 stopinj... V mestu je bila celo brezplačna zelo nobel parkirna hiša. Če je ne bi bilo, bi bil v mestu totalen kaos, saj so uličice zelo ozke.




Tako se je najino potepanje počasi zaključilo, trajekt sva zopet imela v Livornu. Avto sva ob 12.ih, ko se je dvignila zapornica za ploščad, parkirala nekje v ospredju in odšla še malo po Bastii raziskovat... Postaja je bila lepo klimatizirana, še zunaj na ploščadi imajo palmice, take kot v Gardalandu, ki te lepo ohladijo...

Pa še nekaj utrinkov iz Bastie:






Kot sem že čisto na začetku omenil, sva za nazaj imela kabino (sicer za štiri osebe). Bila pa je zelo čista, čakale so naju čiste rjuhe, brisače, klimatizirana kabina, čist wc ter tuš kabina... Sobo je bilo potrebno eno uro pred prihodom v Livorno zapustiti... Tako sva lepo zadremala za dobri dve uri, saj naju je čakala 7 ur in pol dolga vožnja do doma.


Pa še pogled skozi okno, ki je bil sicer umazan od soli z zunanje strani:

Pa zopet obalna straža pred Livornom in zopet brez Pamele...


Na poti domov smo pred cestninsko postajo pred Benetkami čakali slabih 45 minut. Ostalo je vožnja potekala brez težav. Edino prometa je bilo kar veliko... Cestnina za Livorno - Benetke stane nekaj čez 20 €. Kampi na Korziki od 20-30€ za en avto, šotor, dve osebi in za elektriko. Če je bil kamp ob plaži, se je cena bližala 30. €, če ni bil ob plaži pa 20 €. Bencin je bil drag. 0d 1,5 do 1,6 € za liter 95.ke. Hrana v Sparu primerljiva našim cenam, le sadje je bilo drago. 7,5 dcl piva Pietra je bilo v trgovini v kampu okoli 4 €. Meniji v restavracijah od 15 € naprej... Kakšna pica je bila cenejša. Parkirnine po mestih dokaj poceni. 1 € za 2 uri...

Z deklino sva nad Korziko navdušena...

Kamorkoli prideš ti ustrežejo, vreme 14 dni brez kaplje dežja... Če bi do dneva natančno vedel, kdaj bom kje, bi edinole prej rezerviral parcele v kampih, saj tako dobiš zelo lepa mesta. Upam, da se še kdaj vrnem in pogledam še tisto, kar sem izpustil... Bi človek kar več kot en mesec potreboval, da bi približno vse pogledal...

Je pa opaziti, da Korzičani ne dovolijo masovnega turizma... Velikih hotelskih kompleksov ni. Prevladujejo kar kampi...

In če cenovno pogledaš, je takle dopust čisto sprejemljiv...

Če je kdo slučajno navdušen geocacher in se ravno odpravlja na Korziko:
danes so objavili moj prvi cache na Korziki (in sploh v tujini), ki sem ga poimenoval YU-ANA 1981.
Najdete ga tukaj:
http://www.geocaching.com/seek/cache_details.aspx?guid=fde0bdc0-8366-4d40-a985-68773e4a7402
Ker ga še nihče ni našel, si lahko ti prvi!
Za lažjo pot na goro San Pietro se splača uporabiti moj track poti, ki sem ga priložil nekaj postov više, kjer sem opisal pot na goro.

Super potopis!

Tudi jaz sem se nedavno vrnila s Korzike. Posnela sem nekaj filmčkov. Upam, da vam bodo všeč.

super zmontirani filmčki.

ker sem bil tudi jaz letos na Korziki, me zanimajo lokacije filmčkov.
jest sem namreč te kraje na žalost zgrešil...pa drugič

Plaža je v bližini kampa Asciaghju. Pravzaprav si kar tri lepe plaže sledijo ena drugi. Sva najprej mislila, da je Palombagghija, ampak ni. Še bolje, ker je tam menda grozna gužva. Vse skupaj pa je v okolici zaliva Porto Vecchio.
Ostala dva filmčka pa sva posnela v Bavelli, le nekaj kilometrov iz Solenzare v notranjost Korzike proti hribovitemu delu. Te aktivnosti sicer nisva načrtovala, ko pa sva iz kampa U Rosumarinu videla, kako se nad zemljo ljudje vozijo po zajlah, sva se tudi midva odločila poskusiti. Prav zabavno je bilo!

Tukaj je še en filmček. Sem nedavno nazaj prišla s Korzike, pa jo ob takem vremenu že pogrešam...

Ko grem na Korziko, sem večkrat v gojzerrjih kot kopalkah

Jap.čar korzike je ravno v tem, da en dan hribolaziš in garaš, naslednji dan pa lahko počivaš na plaži in se kopaš.