Ker pri nas projektanti in nadzorniki ne odgovarjajo za svoje delo in prepuščajo strokovne odločitve zidarjem (mali in veliki Z, kakor želiš). Prikažejo se, ko mali zidarji zajebe*o delo in nastanejo težave ter se izgubijo, ko veliki zidarji iščejo krivce za polom na gradbišču.
Kmalu semaforji v krožišču Tomačevo?
- Ustvarjalec teme Narodnjak
- Začetni datum
Obstajajo izjeme, so pa tudi takšni, ki se kot nadzorniki bolj ukvarjajo z načinom dela in mazanjem, kot z izvedbo. Vojaška šola kontrole na rob speglano postlanih postelj, ker ne zna brat pa pisat, da bi se ukvarjal s čim pametnejšim. Potem te pa nadzor pošlje jemat vzorce debeline asfalta in podlage na tist meter, kjer je narejeno po predpisih, ostalo pa u ku**u in posledično avtobusne kolesnice v cesti po enem letu uporabe... pa nujno betoniranje robnikov in barvanje ceste v zmrzali, spomladi pa vse še enkrat, ker kako za hudiča je pa uspelo nekomu tako slabo opraviti delo
Pošten izvajalec pa itak nima prava na glasanje, čeprav se rado zgodi, da je na samem mestu dela edini s primernimi izkušnjami.
To samo malo natolcujem, drugače pa pri nas v gradbeništvu laufa vse po pravilih
To samo malo natolcujem, drugače pa pri nas v gradbeništvu laufa vse po pravilih
Bom pokomentiral zgolj 'avtobusne kolesnice'. Tega pri nas enostavno ne moremo rešit, ker uvoznik bitumna (Petrol) nekako ne uspe dobiti kvalitetnejšega bitumna (to sem napisal že večkrat, Petrol kupuje bitumen od Agip-a, prav tako kot Strabag. Ugani, kdo plača več). Vedno dobimo premehak ali pa pretrd bitumen.
Izvedba cestišča v smislu kvalitete in debeline materialov posameznih slojev je ključna
prav tako, kot kvaliteta bitumna v asfaltu. Po nekih testih bi lahko asfaltu dodajali tudi
apno, kar naj bi precej podaljšalo življenjsko dobo vrhnjega sloja, vendar zadeva baje
ne zaživi, čeprav Amerom ta sistem deluje. Na Korziki vmešajo celo prah vulkanske kamnine,
kar povečuje torni koeficient, življenjsko dobo in zelo lepo radira avtomobilske gume...
Naj povzamem besede nadzornika betonarne... za njih je dovolj dobro, itak slabo plačujejo...
prav tako, kot kvaliteta bitumna v asfaltu. Po nekih testih bi lahko asfaltu dodajali tudi
apno, kar naj bi precej podaljšalo življenjsko dobo vrhnjega sloja, vendar zadeva baje
ne zaživi, čeprav Amerom ta sistem deluje. Na Korziki vmešajo celo prah vulkanske kamnine,
kar povečuje torni koeficient, življenjsko dobo in zelo lepo radira avtomobilske gume...
Naj povzamem besede nadzornika betonarne... za njih je dovolj dobro, itak slabo plačujejo...
Lej, ne moreš že tako vprašljivemu bitumnu dodajati še apna. Ne vem za kateri konec ZDA ali pa Korziko si napisal, ampak pri nas ceste pozimi ciklično zmrzujejo in se tajajo, torej je to no-go, tisti asfalt bi pri nas razpadel ko keks.
Sorry, vem nekaj o materialih. Videl sem že svašta. Tudi superduper asfalt od Strabaga, ki so ga po 0.5 leta frezal in SCT-jevga nazaj vgradili.
Ne rečem, da ga naši ne serjejo, samo nekateri pa, ko pridejo na naš trg, pa mislijo aka 'lako čemo'.
Sorry, vem nekaj o materialih. Videl sem že svašta. Tudi superduper asfalt od Strabaga, ki so ga po 0.5 leta frezal in SCT-jevga nazaj vgradili.
Ne rečem, da ga naši ne serjejo, samo nekateri pa, ko pridejo na naš trg, pa mislijo aka 'lako čemo'.
Sicer nisem strokovnjak za materiale, bolj so mi znani načini poslovanja.
Za apno sem bral članke (ali PR?), če v gugla vpišeš apno in asfalt najdeš precej člankov o izboljšanju kvalitete asfalta,
pa tudi strokovno mnenje združenja asfalterjev, da je to le "push" dobavitelja apna. Nimam mnenja, lahko pa špekuliram,
da se marsikaj ne izboljša, ker ni dovolj prostora pri koritih.
Korzika ima pozimi pogoje zelo podobne našim, na letnem nivoju pa so temperaturne spremembe višje. Njihove ceste
v hribih so stare, pa so kljub temu solidno ohranjene... seveda je tu faktor količine prometa in še kaj... Ne bom se spuščal
v materiale in tehnologijo, pač... slovenski preplačani projekti mi ne vlivajo zaupanja v strokovnost opravljanja dela nekaterih
izvajalcev, čeprav so največkrat prisiljeni izvajati delo na način, ki nasprotuje vsaki (tudi njihovi) logiki.
S tovrstnim načinom dela se srečujem dnevno in za storjene neumnosti običajno odgovarja izvajalec, ne pa naročnik, ki upravlja
z deljenjem dela, rokom izvedbe in financami, za seboj pa nima nikakršne povratne kontrole opravljenega dela. To je bila že v
začetku debate moja poanta... nadzor in njegova funkcija. Vsa čast pravim strokovnjakom, ki se upajo upreti moči deljenja in
vladanja zaradi pravilnega in korektno opravljenega dela, ki ne bo potrebovalo dodatnih popravil v garancijskem obdobju.
Za apno sem bral članke (ali PR?), če v gugla vpišeš apno in asfalt najdeš precej člankov o izboljšanju kvalitete asfalta,
pa tudi strokovno mnenje združenja asfalterjev, da je to le "push" dobavitelja apna. Nimam mnenja, lahko pa špekuliram,
da se marsikaj ne izboljša, ker ni dovolj prostora pri koritih.
Korzika ima pozimi pogoje zelo podobne našim, na letnem nivoju pa so temperaturne spremembe višje. Njihove ceste
v hribih so stare, pa so kljub temu solidno ohranjene... seveda je tu faktor količine prometa in še kaj... Ne bom se spuščal
v materiale in tehnologijo, pač... slovenski preplačani projekti mi ne vlivajo zaupanja v strokovnost opravljanja dela nekaterih
izvajalcev, čeprav so največkrat prisiljeni izvajati delo na način, ki nasprotuje vsaki (tudi njihovi) logiki.
S tovrstnim načinom dela se srečujem dnevno in za storjene neumnosti običajno odgovarja izvajalec, ne pa naročnik, ki upravlja
z deljenjem dela, rokom izvedbe in financami, za seboj pa nima nikakršne povratne kontrole opravljenega dela. To je bila že v
začetku debate moja poanta... nadzor in njegova funkcija. Vsa čast pravim strokovnjakom, ki se upajo upreti moči deljenja in
vladanja zaradi pravilnega in korektno opravljenega dela, ki ne bo potrebovalo dodatnih popravil v garancijskem obdobju.
Citat:
Uporabnik Floki pravi:
Še boljši asfalt kot na korziki je na nekaterih cestah sardinije predvsem tistih ko peljejo po hribih. Letos sprobal pa se samo čudil kako ta stvar drži. Je pa res da moraš gume pri taki vožnji zelo pogosto menjat
Se na Sardiniji ceste tudi svetlikajo, kot bi bile posute z drobnimi kristali?
Pri zaviranju na Korziki pride visok torni koeficient kar prav, sploh po hribih, kjer za skoraj vsakim ovinkom naletiš na živali, ki ležijo oziroma se prehranjujejo sredi ceste. Tak grob asfalt bi bil dobrodošel na rondoju, edino driftanja ne bi več bilo... meja med vožnjo in zdrsom s ceste bi bila zelo tanka.
Mimogrede... kakšne so izkušnje z rondojem? Je v trenutnih konicah kaj gneče oziroma nejevolje?
Včeraj sem šel ob 15:45 iz smeri Smelta na rondo. Na pas kateri te pripelje na obvoznico v smeri Btc-ja (3. pas iz desne) sem se vključil brez problema. Na rdeči čakal mogoče 10sekund, nato pa na "notranjem" semaforju še enkrat stal par sekund in to je to. Gužve ni bilo, folk se je pa kar dobro prilagodil.
Bomo videli kaj bo septembra ali še bolje oktobra ko uletijo študentje iz vseh strani , ali pa ko bo kakšna prireditev v športni dvorani oz. kaka fuzbal tekma na stadionu, ko bo frekfenca vozil močnooooo povečana
Pustimo se presenetit
Bomo videli kaj bo septembra ali še bolje oktobra ko uletijo študentje iz vseh strani , ali pa ko bo kakšna prireditev v športni dvorani oz. kaka fuzbal tekma na stadionu, ko bo frekfenca vozil močnooooo povečana
Pustimo se presenetit
Nazadnje urejeno:
Ja, če ne bo gneče se bodo intervali hitro menjali, najkrajši intervali bodo menda 6 sekund rdeče. Zanimivost delovanje je tudi, da kadar ne bo nikakršnega prometa, bodo vhodi na rondo na rdečem, kroženje po rondoju pa na zelenem intervalu. Pričakujmo tudi kamere, s katerih se bo dalo razbrati registracije storilcev prometnih prekrškov.
Že te dni, ko so dopusti, opažam, da se štirje pasovi, ki pridejo iz avtoceste iz smeri SMELT-a, napolnijo do priključka z Vojkove. Ko bo konec dopustov in se bo prometa nabralo mimo priključka z Vojkove, se vozila iz priključka z Vojkove ne bodo mogli pomakniti na leva dva pasova, ki sta za izhod za Črnuče/Trzin.
O temle govorim:
O temle govorim:
Nazadnje urejeno:
Tretji pas gre po rondoju naokoli proti Štajerski cesti z možnostjo izvoza proti Tomačevu, če se vmes uspeš stlačit na drugi pas imaš možnost izvoza na Štajersko in proti Stožicam... ali naravnost in si prevozil cel rondo. Tudi mene zanima kako bo šlo z menjavanjem pasov oziroma spuščanjem vozil naših pregovorno nestrpnih voznikov...
Če voziš po pravilih ne moreš prevoziti celotnega rondoja (narediti cel krog). Recimo v rondo prideš iz obvoznice iz smeri Šiške. Greš na povsem notranji pas in nato te rondo pelje na skrajno zunanji pas, kateri gre proti Ježici (4. izvoz). Črtkane črte v rondoju so zato, da se lahko tisti kateri gredo iz prvega, drugega, tretjega uvoza gor vključijo na skrajno notranji pas in ne zato, da ti lahko menjaš pas in se vedno voziš po skrajno notranjem pasu.
To krizisce ima eno samo, a ogromno neumnost: polne crte. Zakaj za hudica clovek ne bi menjal pasov (no ja, jaz zase vem, da jih bom, polna crta gor ali dol)? Vceraj sem prevozil vsaj 5 taksnih krizisc v okolici minhna in tudi eno ni imelo polnih crt ...
Podobne teme
