Jaz se spomnim treh stvari: 1) Da je bil septembrski nabor "najpametniji", ker smo bili gimmazijci, 2) da smo bili Slovenci takrat že pod drobnogledom, še posebej če si znal tuje jezike, ter preklica dopusta zaradi Kosova, 89-90, torej predzadnja genreracija, 3) ter izpit iz C kategorije, ker sem ga vpisal v vozniško. Nekateri so naredili tudi E, a je poveljnik rekel "šta če tebi Slovencu E kat". Izpit sem naredil v Kovinu, blizu romunske meje. Nato ostalih 10 mesecev v takratni letalski bazi v Titogradu. Tam mi ni bilo nič hudega, vozil od smetarja ter na koncu šefa pilotov v 101. To je bil takrat del sistema. Če bi ponovil? Seveda ne.
Kako je včasih izgledalo služenje vojaškega roka v JNA
- Ustvarjalec teme Matey
- Začetni datum
Kdo je bil najdalj? Strumica anybody?
Kdo je imel najbolj "prijaznega" šefa kasarne? Adžić - takrat polkovnik, bil na njegovi generalski vaji (bil pomeni vadil)
Prijatelji? takrat je bila prva prištinska vstaja, Kumanovo šlo taborit za 6 mesecev tja, sam pa sem s Srbom in Šiptarjem igral basket (bili smo trojka) za pivo. Spila sva jih vsak dan od 12 -21, jeba ko Šiptar ni smel pit.
Kdo je imel najbolj "prijaznega" šefa kasarne? Adžić - takrat polkovnik, bil na njegovi generalski vaji (bil pomeni vadil)
Prijatelji? takrat je bila prva prištinska vstaja, Kumanovo šlo taborit za 6 mesecev tja, sam pa sem s Srbom in Šiptarjem igral basket (bili smo trojka) za pivo. Spila sva jih vsak dan od 12 -21, jeba ko Šiptar ni smel pit.
Nekako so nam razlagali, da pred uničenjem izstrelijo ene 3 -5 granatMi smo imeli na poligonu enega takega, prestreljenega z RB-jem. Si lahko šel peš skozi njega.
Zato pa sem od vedno pravil, da je najbolje bit navaden vojak. Yebeš tankiste in tiste konzerve. V boju imaš statistično samo 50 minut življenjske dobe.
Men se je zdel en kup neuporabnega železja .)
luciano laser
Vidva sta metuzalema zame.
Nam je ena “skoraj nova” 34tka na prvi vožnji po dekonzervaciji, na pisti pri polnem gasu “zropotala” - potrgalo in zablokiralo spredaj obe gosenici - se je konzerva na cev topa naslonila, voznik pa skoraj skozi luko zletel. Šele potem nam je blo jasno zakaj ni smela cela posadka na prvo vožnjo.
Največji gušt mi pa je bil, ko smo dobili komando spremljati 2 ali 3 Shermane iz Batajnice na “vojno vežbaliste Titograd” (Tuzi!?) - pot je trajala skoraj dva dni - cel čas na iebenih SDOjih, a vseeno nepozabna pot skozi Sandžak. Pa še “doli” sem sfhetal izlaz, ker sem imel bratranca v titograsjki kasarni. So mi zrihtali prevoz do tja, njega sem sred tedna potegnil ven (ko je prišel v prijavnico gledat kdo je na obisku me je pogledal in kratko malo ignoriral saj sem bil v uniformi
in to “borbeni”). Vojni policiji, ki me je celo dvakrat na “izhodu” kontrolirala pa tudi nič jasno - jaz “uradno” zunaj v borbeni in s potrdilom kar velike glavešine v žepu - pa še šofer me je čakal, da me je fino podloženega odpeljal nazaj spat.
Na kratko - če nisi izigraval majmuna se je dalo tudi brez prilizovanja kaj doseči - načeloma oficirji niso bili budale in so znali z ljudmi delat. So pa bile seveda tudi izjeme in pravi težaki - samo tam so ponavadi podoficirji znali malo “korigirati” sistem.
Vidva sta metuzalema zame.
Nam je ena “skoraj nova” 34tka na prvi vožnji po dekonzervaciji, na pisti pri polnem gasu “zropotala” - potrgalo in zablokiralo spredaj obe gosenici - se je konzerva na cev topa naslonila, voznik pa skoraj skozi luko zletel. Šele potem nam je blo jasno zakaj ni smela cela posadka na prvo vožnjo.
Največji gušt mi pa je bil, ko smo dobili komando spremljati 2 ali 3 Shermane iz Batajnice na “vojno vežbaliste Titograd” (Tuzi!?) - pot je trajala skoraj dva dni - cel čas na iebenih SDOjih, a vseeno nepozabna pot skozi Sandžak. Pa še “doli” sem sfhetal izlaz, ker sem imel bratranca v titograsjki kasarni. So mi zrihtali prevoz do tja, njega sem sred tedna potegnil ven (ko je prišel v prijavnico gledat kdo je na obisku me je pogledal in kratko malo ignoriral saj sem bil v uniformi
in to “borbeni”). Vojni policiji, ki me je celo dvakrat na “izhodu” kontrolirala pa tudi nič jasno - jaz “uradno” zunaj v borbeni in s potrdilom kar velike glavešine v žepu - pa še šofer me je čakal, da me je fino podloženega odpeljal nazaj spat.Na kratko - če nisi izigraval majmuna se je dalo tudi brez prilizovanja kaj doseči - načeloma oficirji niso bili budale in so znali z ljudmi delat. So pa bile seveda tudi izjeme in pravi težaki - samo tam so ponavadi podoficirji znali malo “korigirati” sistem.
hehe, t34 sem jaz čuval na mojem stražarskem mestu še kako leto ali dve sem imel v glavi njhove serijske številke. pa t55 je bil tudi zraven parkiran. le-ta nam je enkrat na terenu peljal "čez glavo" (dril metanja molotovke na tank). si se skril v betonsko luknjo v cesti (mojih 200 cm je šlo bolj na tesno...), je priropotal tank čez tebe, ti pa hop v luft in si mu vrgel flaško na havbo mnja, fajn filing, ko ti 40 ton ropota čez glavo.
sicer sem pa v prekomandi bil na terenu enkrat v 55-tki. kišta, še vse tisto klasično "analogno", merilniki, ročice...kot podmornica. ampak, utesnjen občutek. že samo, če si sedel v njem...kaj šele, da si v boju...in tistih 50 minut ne drži. mislim da je bilo kar 20 minut.
še kako leto ali dve sem imel v glavi njhove serijske številke. pa t55 je bil tudi zraven parkiran. le-ta nam je enkrat na terenu peljal "čez glavo" (dril metanja molotovke na tank). si se skril v betonsko luknjo v cesti (mojih 200 cm je šlo bolj na tesno...), je priropotal tank čez tebe, ti pa hop v luft in si mu vrgel flaško na havbo mnja, fajn filing, ko ti 40 ton ropota čez glavo.sicer sem pa v prekomandi bil na terenu enkrat v 55-tki. kišta, še vse tisto klasično "analogno", merilniki, ročice...kot podmornica. ampak, utesnjen občutek. že samo, če si sedel v njem...kaj šele, da si v boju...in tistih 50 minut ne drži. mislim da je bilo kar 20 minut.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Mhmmm, Tuzi. To je bilo najbližje mestece, točno na pol poti do Titograda. 13 km. Kurir je šel vsak drugi dan vseh 26 km peš v Titograd in nazaj. Poleti je bilo kar yebeno, vroče za znoret. Mene je enkrat ravno v Tuziju zložilo, sem zakuhal. Zakaj sem šel tja dol, pa ne vem več, ponavadi so me prišli iskat z avtom, če je bilo treba kaj it v brigado.
Iz Batajnice čez Sandžak? Kaj ste šli čez Bjelo polje, ali Žabljak (Durmitor) ? Mater, ste pa imeli turo !
Iz Batajnice čez Sandžak? Kaj ste šli čez Bjelo polje, ali Žabljak (Durmitor) ? Mater, ste pa imeli turo
!
Še jaz.
Borbena uzbuna. Alam zjutraj. streljanje na stražo skladišča municije. Kamijonček je vozil kolega, ki je v civilstvu rely vozu. preden je pobral pred kasarno je počez čez športni del kasarne vozil, preko enih stopnic, stadiona,.. kot da bi bil doma! v kamionu so odpirali lesene zaboje, v katerih je bila municija v kovinski 'posodi'. zacinkana. diht zaprta. se pripelejejo v skladišča municije, kjer se izkaže, da je streljal vojak na samega sebe, da bi odšel dam. baje je res odšel. mislim da 5 let kasneje.
v terencu, smo telagrafisti imel na vratcih omarice napisane frekvence z glazbo.
kako lepo se udeleženci precedijo glede na temo topica
glede tankistov. v tanku naše enote, je prilšlo do aktivacije topovske granate po odpiranju zapiralo. Ko se je poveljnik vrnil-prišel pokazat, e bil še zmerom ves brazgotinast po rokah in obrazu. kmalu ga ni bilo več. nekateri btr so se vrnil iz egipta, po srečanju z izraelci.
Borbena uzbuna. Alam zjutraj. streljanje na stražo skladišča municije. Kamijonček je vozil kolega, ki je v civilstvu rely vozu. preden je pobral pred kasarno je počez čez športni del kasarne vozil, preko enih stopnic, stadiona,.. kot da bi bil doma! v kamionu so odpirali lesene zaboje, v katerih je bila municija v kovinski 'posodi'. zacinkana. diht zaprta. se pripelejejo v skladišča municije, kjer se izkaže, da je streljal vojak na samega sebe, da bi odšel dam. baje je res odšel. mislim da 5 let kasneje.
v terencu, smo telagrafisti imel na vratcih omarice napisane frekvence z glazbo.
kako lepo se udeleženci precedijo glede na temo topica
glede tankistov. v tanku naše enote, je prilšlo do aktivacije topovske granate po odpiranju zapiralo. Ko se je poveljnik vrnil-prišel pokazat, e bil še zmerom ves brazgotinast po rokah in obrazu. kmalu ga ni bilo več. nekateri btr so se vrnil iz egipta, po srečanju z izraelci.
Jaz sem bil PVO, ampak smo imel "garažo" takoj zraven tankistov. Mislim, da so bili T55. Mi smo hodili nekaj gledat naše tope, oni pa so cel teden zabijali nek les skozi cev enega tanka. Eni 5-10 vojakov, nekajmetrska palica in potem podobno kot v filmih kažejo, kako v srednjem veku razbijajo grajska vrata.
Enkrat samkrat sem doživel "uzbono". Celotna kasarna. Bilo je verjetno ob kakih 4.00. Z vozili smo se spravili do izhodnih vrat in je bilo konec. Preskočili smo telovadbo in šli direktno na zajtrk. Tankisti pa so končali popoldne, ko so vžgali prvi tank in potem z njim potegnili in vžgali še nekaj tankov. Mogoče so jih morali dekonzervirati. Vem, da so demontirali boljše akumulatorje, jih nekaj časa polnili, vrnili v tank, vmes izpuščali olje in ga menda greli. Mi bi morali braniti okolico Beograda. Do takrat, ko bi mi s tanki prišli iz kasarne, bi Romuni že bili mimo BG, če bi šli kot Nemci med drugo svetovno vojno. Res je bila zima, ampak ne preveč mrzlo. Največ -10.
Enkrat samkrat sem doživel "uzbono". Celotna kasarna. Bilo je verjetno ob kakih 4.00. Z vozili smo se spravili do izhodnih vrat in je bilo konec. Preskočili smo telovadbo in šli direktno na zajtrk. Tankisti pa so končali popoldne, ko so vžgali prvi tank in potem z njim potegnili in vžgali še nekaj tankov. Mogoče so jih morali dekonzervirati. Vem, da so demontirali boljše akumulatorje, jih nekaj časa polnili, vrnili v tank, vmes izpuščali olje in ga menda greli. Mi bi morali braniti okolico Beograda. Do takrat, ko bi mi s tanki prišli iz kasarne, bi Romuni že bili mimo BG, če bi šli kot Nemci med drugo svetovno vojno. Res je bila zima, ampak ne preveč mrzlo. Največ -10.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Hmmm, ... streljal na samega sebe.
Torej, moj sosed je to naredil. Fant je bil mlajši kake 3 leta od mene in si je v vojski odstrelil prst na roki. Pravili so, da menda zanalašč, prikazano pa kot nesreča.
Prišel domov kot invalid, po kakih 10 - 15 letih ga je pa pobralo in je pokojni.
Kaj veš, kaj se dogaja s človekom. Možno je vse sorte. Enega iz naše vasi so pripeljali mrtvega v pocinkani trugi. Bil je kake 3 leta starejši od mene, še celo enako ime je imel kot jaz. Zraven so prišli desetar in dva vojaka, ki so stražili trugo, niti starši niso smeli videti trupla.
Yebiga.
Torej, moj sosed je to naredil. Fant je bil mlajši kake 3 leta od mene in si je v vojski odstrelil prst na roki. Pravili so, da menda zanalašč, prikazano pa kot nesreča.
Prišel domov kot invalid, po kakih 10 - 15 letih ga je pa pobralo in je pokojni.
Kaj veš, kaj se dogaja s človekom. Možno je vse sorte. Enega iz naše vasi so pripeljali mrtvega v pocinkani trugi. Bil je kake 3 leta starejši od mene, še celo enako ime je imel kot jaz. Zraven so prišli desetar in dva vojaka, ki so stražili trugo, niti starši niso smeli videti trupla.
Yebiga.
Bom pa še jaz pristavil lonček.
Torej služil sem na VIS-u v MAD (Mesovito Artiljeriski Divizion) Stončica v.p.8022 in sicer v bateriji protioklepnih topov 76mm. Začel sem poleti (mislim da Julij) 1984. Vis je bil poznan kot kazenska destinacija tako za vojsko kot za oficirje. Bil predviden za "čato" a na koncu šel za desetara. Po naključju sem končal v prekomandi.
Imeli smo par "uzbun" in izhod v komplet bojni opremi. Živa municija in na bojnem položaju 72 ur. Spodaj je video o kasarni Stončica za predstavo.
Po "obuki" pa sem šel v prekomando v mornariško skladišče v Seget Donji. Tam sem pa res užival kot "čato" Celo skladišče so bili samo podoficirji tehnične stroke, komandat je bil kapetan 1. klase tudi tehnične stroke. Delali od 8 - 16 v skladišču. Popoldne pa "slobodno". Kot čato sem imel 24 urno dovolilnico za izhode do Rijeke na eno stran in do Dubrovnika na drugo stran. Izkoriščal na polno. Komandant je to vedel, jaz pa sem vedel, da ve. Dokler je bilo delo opravljeno bp ni reagiral, še par uslug sem mu naredil pa sem bil "đomba" do konca roka septembra 1985.
Tule pa sem bil:
goo.gl
Na vrhu so bile spalnice za vojsko in dežurnega podoficirja ( ponavadi kak višji vodnik ali pa zastavnik), spodaj dnevni prostori vojske, jedilnica etc.
Tale hiška pa je bila komanda skladišča:
goo.gl
Torej služil sem na VIS-u v MAD (Mesovito Artiljeriski Divizion) Stončica v.p.8022 in sicer v bateriji protioklepnih topov 76mm. Začel sem poleti (mislim da Julij) 1984. Vis je bil poznan kot kazenska destinacija tako za vojsko kot za oficirje. Bil predviden za "čato" a na koncu šel za desetara. Po naključju sem končal v prekomandi.
Imeli smo par "uzbun" in izhod v komplet bojni opremi. Živa municija in na bojnem položaju 72 ur. Spodaj je video o kasarni Stončica za predstavo.
Po "obuki" pa sem šel v prekomando v mornariško skladišče v Seget Donji. Tam sem pa res užival kot "čato" Celo skladišče so bili samo podoficirji tehnične stroke, komandat je bil kapetan 1. klase tudi tehnične stroke. Delali od 8 - 16 v skladišču. Popoldne pa "slobodno". Kot čato sem imel 24 urno dovolilnico za izhode do Rijeke na eno stran in do Dubrovnika na drugo stran. Izkoriščal na polno. Komandant je to vedel, jaz pa sem vedel, da ve. Dokler je bilo delo opravljeno bp ni reagiral, še par uslug sem mu naredil pa sem bil "đomba" do konca roka septembra 1985.
Tule pa sem bil:
Google Zemljevidi
V Google Zemljevidih poiščite lokalna podjetja, si oglejte zemljevide in pridobite navodila za vožnjo.
goo.gl
Tale hiška pa je bila komanda skladišča:
Google Zemljevidi
V Google Zemljevidih poiščite lokalna podjetja, si oglejte zemljevide in pridobite navodila za vožnjo.
goo.gl
saj včasih je bilo težko (pa jaz res ne morem jamrati...ne zato ker sem slovenec, ampak ker sem služil skoraj čisto na koncu...), ampak da bi človek sam sebe fental oziroma toliko poškodoval, da mu ne bi bilo treba služiti...e, ne vem. en albanček (nimam nič proti njim drugače) je že prvo noč v kasarni spil varikino. komej so ga rešili v sarajevu. malo pred odhodom v prekomando nam je poveljnik kasarne prebral pismo očeta, kako se zahvaljuje, ker smo mu rešili sina. eden iz našega voda je po enem mesecu začel "glumit gljivo". zjutraj se je na "smotro" obul škornje narobe in se delal, da je vse ok. že naslednji dan je šel v bolnico...ali se je rešil vojske, ne vem. upam, da ne. ker tako hudičevo težko pa spet ni bilo! eden je kasneje na straži streljal v luft in zadevo skušal prikazati, kot da je nekdo vdrl v zastrežen prostor. ampak...detajli 1m od ograje smo imeli "svežo" zemljo, na obeh straneh. bedak pa je z svojimi čevlji prikazal, kot da je nekdo odšel iz ograjenega prostora ven...kaj se je zgodilo z njim, ne vem. pa spet ne vem, če ni bil ravno alb...
so pa takrat marca, aprila 91 sošolca povozili s tankom. ali bvpjem, ne vem več. baje je vozilo rikvercalo, un je bil pa za njim. in ga je stisnilo v zid...kaj veš, kaj je res bilo...
1m od ograje smo imeli "svežo" zemljo, na obeh straneh. bedak pa je z svojimi čevlji prikazal, kot da je nekdo odšel iz ograjenega prostora ven...kaj se je zgodilo z njim, ne vem. pa spet ne vem, če ni bil ravno alb...so pa takrat marca, aprila 91 sošolca povozili s tankom. ali bvpjem, ne vem več. baje je vozilo rikvercalo, un je bil pa za njim. in ga je stisnilo v zid...kaj veš, kaj je res bilo...
Služil od 1988/3 do 1989/3
Na usposabljanju sem bil slabe 3 mesece v Leskovcu. Kjer so imeli v mestu najboljšo pleskavico kar sem jih do zdaj jedu.
Potem pa dobrih 9 mesecev v Prištini kasarna Maršala Tita v kateri je bilo cca. 2500 vojakov.
Bil sem kuhar. Pozadinski bataljon.
Za hrano si v kasarni dobil kar si hotel. Od cigaret, pijače, oblačil, nogavic, čevljov in tudi si dobil kakšen teden bolniške, da ti ni bilo potrebno delati v kuhinji.
Pa tudi si lahko podkupil kakšnega desetarja iz druge enote, da so njegovi vojaki naredili tisto kar si mogel narediti ti ( naprimer kakšno pobiranje smeti-pikavcev).
Pa tudi dežurni oficirji so ti odobrili kakšen dan izhoda v mesto, če si jih dobto nahranil.
Bil sem car. Lačen nisem bil, Jedel sem samo dobre stvari.
Jaz imam lepe spomine iz JLA. Edino kar je bilo slabo je, da si potreboval skoraj 24 ur da si prišel z vlakom v Slovenijo.
Na usposabljanju sem bil slabe 3 mesece v Leskovcu. Kjer so imeli v mestu najboljšo pleskavico kar sem jih do zdaj jedu.
Potem pa dobrih 9 mesecev v Prištini kasarna Maršala Tita v kateri je bilo cca. 2500 vojakov.
Bil sem kuhar. Pozadinski bataljon.
Za hrano si v kasarni dobil kar si hotel. Od cigaret, pijače, oblačil, nogavic, čevljov in tudi si dobil kakšen teden bolniške, da ti ni bilo potrebno delati v kuhinji.
Pa tudi si lahko podkupil kakšnega desetarja iz druge enote, da so njegovi vojaki naredili tisto kar si mogel narediti ti ( naprimer kakšno pobiranje smeti-pikavcev).
Pa tudi dežurni oficirji so ti odobrili kakšen dan izhoda v mesto, če si jih dobto nahranil.
Bil sem car. Lačen nisem bil, Jedel sem samo dobre stvari.
Jaz imam lepe spomine iz JLA. Edino kar je bilo slabo je, da si potreboval skoraj 24 ur da si prišel z vlakom v Slovenijo.
Morača? Moj brat je bil tam.VP 7819 Titograd od marca 90 do marca 91.
Pri meni je bilo že zelo napeto in sem bil eden zadnjih, ki so ven prišli "rednim putem" z vlakom čez Beograd.
Prva polovica je bila usposabljanje, drugo polovico pa sem v bistvu hodil v službo na teleprinterje in telefonsko centralo.
Če ne bi bilo take napetosti med narodnostmi bi takoj ponovil.
BDW: Septembra 90 sem si za rojstni dan na "razglasu" v kasarni zavrtel Agropopovo "Samo milijon nas še živi"
Pa Laško sem jih naučil piti - so ga kar naročali v kantini.
Nekaj je šlo glede na izobrazbo (štromarji, gradbinci itd. v “inžinerce”, “građevince”, itd), nekaj po telesnih merah / zmožnostih (primerno visoki v tankiste, pretegnjeni med stažiste in gardo), večina pa kar na slepo nekam. Sicer si on naboru lahko napisal “željo” - itak nas je večina hotla med “šoferje”.
Mene so (no vsaj zdi se mi) z bratrancem “zamenjali” - on, kot štromar končal pri “voznikih”, mene kot “kemika” dali med inženerce z opombo “elektro”. So me potem zaradi primerne višine dali v konzervo. Še vedno bolje, kot skoz po blatu, a C in E pa vseeno nisn dobil “zastonj”.
Mene so (no vsaj zdi se mi) z bratrancem “zamenjali” - on, kot štromar končal pri “voznikih”, mene kot “kemika” dali med inženerce z opombo “elektro”. So me potem zaradi primerne višine dali v konzervo. Še vedno bolje, kot skoz po blatu, a C in E pa vseeno nisn dobil “zastonj”.
I
Izbrisan uporabnik #9334
Kako je že to šlo ... ?
Zdi se mi, da je bil prvi nabor nekje pri 16. letih. Sledil je zdravniški pregled - tristo hudičev, pri nas je bila v komisiji ena blond zdravnica iz Hrastnika, ki ti je vmes jajca povagala . Vsi smo trepetali pred tem, v resnici pa komaj čakali, kako bo .
Na zdravniškem pregledu je kar veliko fantov odpadlo, bi rekel da kakih 20%. Za njih je bil to žalosten dan, saj je bilo zakoreninjeno, da "nisi fant, če nisi bil vojak".
Potem so nam dodelili službe. Meni so dali podoficirsko šolo, pa sem rekel, da ne bi. Potem so mi ponudili avtojedinico. JA, to pa ja !
Potem so nas vlačili po raznih zdravniških pregledih, je trajalo mislimda kar eno leto in kakih 5 različnih pregledov ... ne vem več točno.
Spomnim se, ko smo stali v vrsti in smo morali narediti ... 20 počepov. Potem smo dvignili roke in zdravnik je vsakega s prstom potipal po podpazduhi . Dva iz skupine sta tam zašvicala - nesposobna za šoferja ! Slabi živci .
Vse so ugotovili, še sam nisem vedel, oni so pa že vedeli. "A kadiš?" - "Neeee." - "Ja, pa kadiš !" .... "Imaš punco?" - "Ja . " - "Ne, pa je nimaš !"
V glavnem, bil sem sprejet za šoferja (HURA ! ), potem smo pa imeli 81. leta štelengo, so me pa dali na mejo !
- "
Tovariš, jaz sem vendar določen za šoferja ! "
- " Ne, šoferjev imamo dovolj, na Kosovu je pa problem, na mejo boš šel ! "
Aja, bil sem pa kemik in radioamater. Nič ni pomagalo .
Zdi se mi, da je bil prvi nabor nekje pri 16. letih. Sledil je zdravniški pregled - tristo hudičev, pri nas je bila v komisiji ena blond zdravnica iz Hrastnika, ki ti je vmes jajca povagala
. Vsi smo trepetali pred tem, v resnici pa komaj čakali, kako bo .Na zdravniškem pregledu je kar veliko fantov odpadlo, bi rekel da kakih 20%. Za njih je bil to žalosten dan, saj je bilo zakoreninjeno, da "nisi fant, če nisi bil vojak".
Potem so nam dodelili službe. Meni so dali podoficirsko šolo, pa sem rekel, da ne bi. Potem so mi ponudili avtojedinico. JA, to pa ja !
Potem so nas vlačili po raznih zdravniških pregledih, je trajalo mislimda kar eno leto in kakih 5 različnih pregledov ... ne vem več točno.
Spomnim se, ko smo stali v vrsti in smo morali narediti ... 20 počepov. Potem smo dvignili roke in zdravnik je vsakega s prstom potipal po podpazduhi . Dva iz skupine sta tam zašvicala - nesposobna za šoferja ! Slabi živci
.Vse so ugotovili, še sam nisem vedel, oni so pa že vedeli. "A kadiš?" - "Neeee." - "Ja, pa kadiš !" .... "Imaš punco?" - "Ja
. " - "Ne, pa je nimaš !"V glavnem, bil sem sprejet za šoferja (HURA ! ), potem smo pa imeli 81. leta štelengo, so me pa dali na mejo
!- "
Tovariš, jaz sem vendar določen za šoferja ! "- " Ne, šoferjev imamo dovolj, na Kosovu je pa problem, na mejo boš šel ! "
Aja, bil sem pa kemik in radioamater. Nič ni pomagalo
.
Nazadnje uredil moderator:
